Ljubljanski manifest je izredno pomemben dokument, saj se zavzema za spodbujanje branja na višji ravni. Le branje zahtevnejših besedil nam omogoča razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. Tovrstno mišljenje pa je ključ do ohranjanja demokratične družbe. Bralne sposobnosti ogroža digitalna doba, ki postavlja v ospredje zabavo in informacije, ki sprožajo močne čustvene odzive, najpogosteje jezo, še raje sovraštvo. Velike količine podatkov, ki nas obdajajo, ne pomenijo več znanja, temveč obratno. Sposobnost združevanja informacij v znanje je močno ogrožena, zato bi moralo postati branje trajnostno usmerjeno in širše priznano kot ključ do zdrave demokratične družbe, so zapisali.

  Na razstavi s tem naslovom predstavljamo idejne zasnove arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za promocijo in spodbujanje branja v javnem prostoru. Zamisli so prispevali...

  Na prvi junijski dan smo v okviru projekta #sportajmoinberimo izpeljali srečanje nekdanjih vrhunskih in mladih športnikov v Kopru. Na Srednji tehniški šoli Koper je 85 dijakov in dijakinj...

  Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je 2. april razglasila za mednarodni dan knjig za otroke in mladino. Na rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena...

Današnji kulturni praznik je odlična priložnost, da opozorimo na pomen, ki ga ima umetnost na naša življenja. Umetnost je povsod okoli nas in z njo se srečujemo vsak dan, ne da bi sploh pomislili na to. Ne...

Vsak priseljenec se mora naučiti jezik države, v katero pride. Znanje jezika omogoča sporazumevanje, vpliva tudi na učni uspeh. A ob učenju slovenščine ne smemo pozabiti na pomen maternega jezika. Materni jezik je temelj za učenje novih jezikov, v njem razmišljamo in sanjamo, povezan je z oblikovanjem identitete. Tudi v novem okolju moramo zato otrokom omogočiti, da negujejo svoj materni jezik.

A niso toliko težava mladi. Bolj težavno je njihovo ogledalo. Mi, odrasli. Ko govorim z mladimi o branju, vidim le široko nasmejane obraze. Kar nekaj jih želi napisati knjigo, radi pripovedujejo in še raje poslušajo naše zgodbe. Včasih imam občutek, da so mladi za prebujanje zanimanja za branje kot gozdarji. Veste, kaj je ena pomembnejših nalog gozdarjev? Da pogorišče na novo pogozdijo! Če sem iskrena, so prav najstniki lahko tisti, ki pritegnejo odrasle nazaj k branju.

V okviru Strokovne srede, 11. maja 2022, so mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar Črnič, mag. Tilka Jamnik in dr. Tina Bilban predstavile najnovejšo mladinsko knjižno produkcijo na slovenskem knjižnem trgu.

Kot je na simpoziju ob 70. obletnici zbirke Knjižnice Sinjega galeba, ki je 6. aprila 2022 potekal v Knjižnici Otona Zupančiča v Ljubljani, poudarila Metka Kostanjevec s Prve gimnazije Maribor bi morali odločevalci zbirko Sinjega galeba prepoznati kot nacionalno zakladnico branja.

Odločila se pri svoji vzgoji slediti načelom pozitivnega digitalnega starševstva, ki jih priporoča Svet Evrope. To pomeni, da se z otrokoma odprto pogovarjam o uporabi interneta, o njegovih tveganjih in koristih.

Včasih je nam odraslim res težko razložiti, kako pomembna je za nas bralna pismenost. Pri otrocih gre to neprimerno lažje. Še posebno v mesecu pisanja pisem.

Obiskati knjižni sejem pomeni spoznati življenje, ki ga poganja in prinaša knjiga.

Dejavnost skupnega branja lahko umestimo v splošna prizadevanja podjetij, da zaposleni skrbijo za zdrav življenjski slog, pa tudi to, da bi zaposleni več brali …

Bralni zgled mladih, odraščajočih fantov so moški, ki berejo doma, in moški, ki jim lahko v knjižnici, knjigarni, učilnici svetujejo na podlagi lastne bralne izkušnje. Nič ne gre brez pravega zgleda.

In kakšno zvezo ima barvanje nogometnih dresov s pripravo potrebščin in zadevščin za preživljanje dopustniških dni na morju? In kakšno zvezo sploh z branjem ali družinsko pismenostjo?