V tej rubriki želimo staršem in strokovnim delavcem ponuditi koristne napotke o uvajanju otrok v medijske vsebine, o kriterijih za izbor kakovostnih radijskih in televizijskih oddaj ter uporabi digitalnih vsebin na spletu in družbenih omrežjih. Odgovarjati želimo na konkretna vprašanja staršev in strokovnih delavcev, ko se pojavijo pomisleki. Obenem smo pozorni tudi na kakovost vsebin za učenje odraslih, ki so v vlogi staršev oziroma skrbnikov.

Današnje generacije otrok so že od najzgodnejšega otroštva soočene s tehnologijo. Vsak dan videvajo svoje starše, kako vse več in več časa preživijo za ekrani pametnih telefonov, tablic, računalnikov. Tudi bralnikov. Na elektronskih napravah brskamo po zbirkah podatkov, beremo pošto, novice, navsezadnje tudi knjige, gledamo filme, poslušamo glasbo in še in še. Kaj to pomeni za naslednje generacije?

Najstniki so že popolnoma potopljeni v svet elektronskih podatkov. Počasi jim sledijo tudi že mlajše generacije. Te v digitalni in medijski svet vstopajo prek mobilnih telefonov, ne več prek klasičnih medijev in računalnikov. Mladi so te naprave, veliko bolj kot odrasli, posvojili za medosebno komunikacijo, prejemanje in pošiljanje sporočil in prenose podatkov. A uporaba tehnologije še ne pomeni medijske pismenosti.

Kaj sploh pomeni biti medijsko ali digitalno pismen? Kakšne posledice prinaša uporaba digitalnih medijev? Kaj priporočajo strokovnjaki za medijsko in digitalno pismenost?

Kaj je medijska in kaj digitalna pismenost?

Medijska pismenost se nanaša na sposobnosti, znanja in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo medijev. Obsega veščine, znanje in razumevanje, ki omogoča potrošnikom uporabo medijev na varen in učinkovit način (47. člen uvoda AVMS).

Digitalna pismenost pa se nanaša na zavedanje in sposobnost posameznikov, da ustrezno uporabljajo digitalna orodja, aplikacije in storitve, prek njih gradijo novo znanje, iščejo informacije in jih znajo kritično ovrednotiti, oblikujejo svoj medijski izraz in komunicirajo z drugimi v različnih življenjskih situacijah (pri delu, v življenju, pri učenju, pri skrbi za svoje zdravje, finance ipd.) in tudi da razmišljajo o svojem vedenju in delovanju v digitalnem okolju.

Spremembe na področju medijev so pripeljale do tega, da sta se oba pojma v dobršni meri prepletla. Medijsko (in tudi digitalno) pismene osebe so informirane in kot take postanejo kompetentni, kritični in pismeni uporabniki najrazličnejših medijev in komunikacijskih storitev. Znajo poiskati informacije, jih ovrednotiti, sprejemati odločitve in informacije tudi posredovati. V digitalni dobi, v kateri je možnost ustvarjanja in deljenja sporočil dana vsakomur, namreč ni dovolj, da znamo vsebine le kompetentno sprejemati, pomembno je tudi, da jih znamo ustvarjati in deliti, pri tem pa se zavedamo posledic svojih dejanj.