Že pred vstopom v šolo zna otrok z besedami opisati črke, besede. Pri grafičnem zavedanju je otrokova pozornost osredotočena na obliko črk, besed. Otrok zna razlikovati posamezne podobne besede ali črke, še preden usvoji znanje abecede.
Predšolski otroci začnejo »pisati« tako, da v velikih krožnih gibih pišejo in rišejo oblike, podobne črkam. Pogosto so prve črke majhnega otroka narisane po naključju, kmalu pa jih bo otrok ali njegov starš znal »prebrati«. Otroci v tej starosti bodo risali črke, ki bodo predstavljale zapis določene zanje pomembne besede, kot je njihovo ime, ali besedna zveza, kot je “ljubim te.” Predšolski otroci, ki vidijo, kako starejši otroci ali odrasli pišejo, začnejo spoznavati, da ima pisanje namen, in se bodo tudi želeli preizkusiti. Poskrbite, da bo otrok imel na voljo veliko materiala za pisanje – papir, pisala, svinčniki, barvice, tablica za risanje.
Predšolski otroci so pogosto navdušeni pisatelji in bodo v svojo igro radi vpletli pisanje. Nadobudnim pisateljem ponudite izkušnje, ki jim dajo idejo, o čem naj pišejo (naj napišejo pismo bolni babici, prijatelju, ki ga pogrešajo, lahko se igrajo šolo …. Izmišljeno črkovanje je v tej starosti normalno, saj otroci zvoke izgovorjenih besed prevajajo v pisanje. Otroci v tej starosti radi berejo svoje pisanje, zato jih spodbujamo h glasnemu branju!
Prvošolci pišejo večkrat na dan, da izrazijo svoje ideje in zanimanja – pišejo z namenom, da ustvarijo zgodbe, pisma in sezname. Lahko že jasno pišejo in med besedami puščajo presledke. Otroci v prvem razredu znajo pisati preproste, a popolne stavke in začenjajo razumeti, kdaj uporabiti velike črke, vejice in pike. Pri njihovem pisanju boste videli kombinacijo izmišljenega in pravilnega črkovanja. Prvošolci začnejo uporabljati tudi “jezik zgodb”, na primer pri svojem pisanju vključujejo besedne zveze, kot sta “nekoč” in “srečno sta živela do konca”.
Preberi več
Dejavnosti za spodbujanje pismenosti otrok (4-6 let)
Nekaj predlogov za dejavnosti za spodbujanje pismenosti predšolskih otrok je pripravila mag. Tilka Jamnik. Več
Družinska pismenost v predšolskem obdobju
Raziskave kažejo, da so vplivi domačega okolja pomembni ter da se pogostost in kakovost dejavnosti v domačem okolju, povezanih s pismenostjo, močno odražata na otrokovi uspešnosti v procesu opismenjevanja kot tudi kasneje v kompetentnosti pri uporabi različnih veščin, povezanih s pismenostjo. Več
Družinsko življenje in pismenost
Pismenost v domačem okolju se večinoma ocenjuje glede na pogostost branja otrokom in dejavnosti, ki neposredno pripravljajo otroka na učenje branja in pisanja. Več
Razsežnosti družinske pismenosti
Otroci so od rojstva do vstopa v šolo vključeni v različne dejavnosti, povezane s pismenostjo. Mnoge med njimi so vsakdanje, dostopne in skupne velikemu številu otrok: branje napisov, navodil, časopisov, kuharskih receptov, pisanje nakupovalnih listkov, zapisovanje številk, elektronskih sporočil (sms) ipd. Več
Prvine zgodnje pismenosti
Otrok v predšolskem obdobju razvije posamezne sposobnosti in spretnosti, ki mu omogočajo razumevanje sistema pisave in odprejo vrata v pismenost. Predšolske izkušnje in pridobljena znanja, kot so glasovno zavedanje, poslušanje in pripovedovanje ter branje knjig, skrajšajo potek njegovega opismenjevanja. Več
Izhodišča pri razvijanju zgodnje pismenosti
V domači in tuji strokovni literaturi obstajajo seznami priporočenih dejavnosti in didaktična gradiva za razvoj zgodnje pismenosti. Na tem mestu smo izbrali tista temeljna načela, ki bodo lahko vodila tako starše kot tudi vzgojitelje in knjižničarje pri delu s starši. Več
Spodbude za učenje branja od 3 do 5 leta
Branje je kompleksen proces, ki temelji na številnih spretnostih, ki jih je treba razvijati sočasno. Učenje branja lahko ponazorimo z delovanjem avtomobila. Več
Pomen pripovedovanja za otrokov razvoj
Pripoved je del človeškega vsakdana. Drug drugemu pripovedujemo o vsakdanjih in postranskih stvareh, o nam pomembnih stvareh in ključnih dogodkih. Skozi pripovedi sporočamo stališča, mišljenja, videnja, kdo smo, kakšni bi mogoče želeli biti ali kakšni si ne želimo biti. Več
