Razsežnosti družinske pismenosti v predšolskem okolju

Dr. Livija Knaflič

Kako predšolski otrok spoznava pismenost v interakciji z družinskimi člani pri vsakdanjih opravilih? Kje so stičišča družinske pismenosti v predšolskem obdobju s poznejšimi zahtevami opismenjevanja v šoli?

Otroci so od rojstva do vstopa v šolo vključeni v različne dejavnosti, povezane s pismenostjo. Mnoge med njimi so vsakdanje, dostopne in skupne velikemu številu otrok: branje napisov, navodil, časopisov, kuharskih receptov, pisanje nakupovalnih listkov, zapisovanje številk, elektronskih sporočil (sms) ipd.

Nekatere dejavnosti v družini so tesneje povezane s kulturo posameznega okolja, kot so npr. praznovanje družinskih praznikov, obredov (poroka, pogreb) in verskih praznikov, ki lahko prav tako vključujejo branje in pisanje.

Tudi pri dejavnostih, ki so zelo razširjene, običajne in vsakdanje, lahko opazujemo, kako bodo enako stari otroci v različnih okoljih pridobili različne izkušnje in spoznanja. Oglejmo si, kaj vse se nauči otrok o rabi pismenosti na primeru nakupovalnega listka. Lahko ugotovimo, da:

  • nam listek pomaga, da ne pozabimo, kar potrebujemo,
  • besede lahko zapišemo (narišemo), zbrišemo in dodajamo nove,
  • na listku lahko uporabljamo različne črke (velike, male, pisane, tiskane),
  • besede pišemo v stolpcih zaradi boljše berljivosti,
  • lahko označimo (prečrtamo), kar smo že nakupili,
  • se zapis ohranja nespremenjen …

Koliko bo otrok pridobil ali se naučil o pismenosti pri pripravi nakupovalnega listka, je odvisno od tega, v kakšni meri ga bodo starši vključevali v celotno dogajanje. Stopnja vključenosti je odvisna od otrokove starosti in razvoja, temperamenta in interesov, pa tudi od staršev samih oziroma od trenutnih okoliščin. Otrok lahko sodeluje pri nastajanju opomnika in opazuje, kako in kaj se zapisuje. Pozneje, v trgovini, lahko sodeluje pri iskanju potrebščin, lahko mu pokažejo, kje in kako so zapisane vrste živil na policah, se seznanja z organizacijo trgovine itn. Starši pa se lahko odločijo tudi za manj dejavno obliko sodelovanja in otrok samo potiska voziček. Starši/odrasli z vključevanjem otroka v nakupovanje nanj ne prenašajo samo dejstev, povezanih s pismenostjo, prenašajo tudi svoj način gospodarnega razmišljanja: kupujemo, tisto, kar potrebujemo, ne pa vsega, kar je komu všeč.

Dejavnosti, ki jih starši izvajajo z otrokom, nimajo samo spoznavnega vidika, saj ima vsako sodelovanje otroka in odraslega tudi socialni in kulturni vidik. Vključevanje otrok v dejavnosti, ki vsebujejo socialno in kulturno komponento, prispeva k razvoju njihove kulturne identitete. Otrok se uči, kako se znajti ali odzvati v situaciji, ki vključuje pismenost. Kaj in koliko se bo naučil, je odvisno od njegove vključenosti v dogajanje, povezano s pismenostjo. Dogajanja se razlikujejo med različnimi družinami. Za vsakim pisanjem obstaja nek namen ali cilj, od njiju je odvisen tudi način, kako bo dejavnost izpeljana. Na primer, otrok lahko sodeluje pri pisanju razglednic in pri tem spoznava, da:

  • pisanje razglednic poteka po določenih pravilih – naslov, datum, vsebina, pozdrav, podpis itn.,
  • mora biti pisava lepa oziroma berljiva,
  • je treba upoštevati tako velikost prostora za pisanje naslova kot tudi prostora za besedilo in temu prilagoditi količino besedila,
  • je besedilo ponavadi kratko, z nekaj osnovnimi podatki,
  • imajo posamezni deli besedila določen prostor; na primer, da je podpis vedno na koncu besedila …

 

Poleg pomembnih in koristnih spoznanj o pravilih pri pisanju razglednic otrok spoznava pomen pošiljanja razglednic v našem okolju ter socialne in kulturne sestavine te navade. Otrok ugotovi, da:

  • je to oblika stika (komunikacije) s sorodniki in prijatelji,
  • je lahko znak pozornosti,
  • se uporabljajo določene (različne) vljudnostne fraze,
  • različne naslovnike različno naslavljamo (dragi, spoštovani, lep pozdrav, poljubček …).

Tudi pri tako preprosti dejavnosti, kot je pisanje in pošiljanje razglednic, se posamezna družinska okolja razlikujejo in odražajo svoje kulturne značilnosti. V nekaterih družinah je pomembna pravopisna natančnost in lepa pisava (čitljivost), v drugih je poudarek na vsebini, domiselnosti in duhovitosti. Nekateri besedilo najprej napišejo »poskusno« na papir in potem prepišejo, drugi pišejo naravnost na papir. Posamezni člani družine imajo lahko različne vloge: predlaganje vsebine, oblikovanje in popravljanje besedila, pisanje itn. Otrokova vloga se postopoma spreminja, od začetnega opazovanja (ko še ne zna pisati), do izvajanja (takoj, ko začne pisati).

V kakšni meri bodo starši ali odrasli v dejavnosti vključevali otroka, je odvisno od različnih dejavnikov: dejavnosti same, otrokove starosti in odraslega. Starši se lahko prilagajajo otrokovim zmožnostim. Če še ne zna brati in pisati, lahko na primer on izbira razglednice, lahko kaj nariše, se ob pomoči podpiše … Tudi delno sodelovanje pripomore k učenju. Več vključevanja pomeni tudi krepitev otrokove samopodobe in občutka lastne vrednosti. Sodelovanje otrok v dejavnostih odraslih, ki so nekoliko nad otrokovimi trenutnimi zmožnostmi, ima namreč pomembno vlogo pri spodbujanju njegovega nadaljnjega razvoja.

Družine se razlikujejo po tem, za kakšen namen uporabljajo pismenost, na kakšen način, in po pogostosti uporabe pismenosti. So družine, v katerih se veliko bere in pogovarja o prebranem. Nekateri odrasli vedno preberejo navodila za zdravilo, uporabo novega stroja. So pa tudi odrasli, ki tega ne počnejo. Razlike se nanašajo tudi na vrednotenje dejavnosti in stališča, povezana s pismenostjo: branje knjig je lahko nekaj dobrega ali nekaj slabega, je ‘pridobivanje znanja’ ali pa ‘izogibanje delu in izguba časa’. Poglede v pojmovanju pismenosti otroci prevzemajo od staršev in drugih odraslih v svojem okolju.

Znanje in izkušnje, ki jih enako stari otroci pridobivajo v predšolskem obdobju med udeležbo v različnih okoliščinah, povezanih s pismenostjo, so različni. Otroku naj bi omogočili, da spozna in razume sistem pisave, ki se uporablja v njegovem okolju/kulturi, kot tudi številne možnosti rabe pismenosti. Pestrost se ne nanaša samo na različne rabe pismenosti, temveč tudi na različno vrednotenje posameznih dejavnosti.

 

Vir: Knaflič, L. (2003). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. V: Branje za znanje in branje za zabavo. Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Str. 10–12. (Članek objavljen s privoljenjem Andragoškega centra Slovenije) 

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

DOGODKI

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content