Pobrskajte po knjižnici različnih najpomembnejših raziskav in projektov o spodbujanju branja, bralne in družinske pismenosti in bralne kulture.
Kjerkoli je možno navajamo članke, raziskave, projekte in druga gradiva idr, ki so prosto dostopna na spletu ali pa v splošnih ali strokovnih knjižnicah v večjih krajih.
Dokumenti in akti
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019-2030 je strateški dokument, ki določa prednostne naloge in vzgojno-izobraževalne cilje na področju pismenosti. Strateški cilji strategije so vzpostavitev učinkovitega družbenega okvirja za razvijanje bralne pismenosti, razvoj bralne pismenosti posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalen razvoj družbe in gospodarstva, povečanje dostopnosti do knjig in drugega bralnega gradiva ter v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema nameniti večjo pozornost posameznim starostnim/ciljnim skupinam.
Program za otroke 2020-2025 je samostojen dokument, katerega namen in cilj je določiti glavne cilje in temeljne ukrepe na področju otrokovih pravic ter blaginje in kakovosti življenja otrok v obdobju 2020–2025. S tem dokumentom si bo država prizadevala dvigniti stopnjo blaginje otrok, zagotoviti vsem otrokom enake možnosti in pravice, okrepiti njihovo zaščito in varstvo ter izboljšati možnosti njihovega vključevanja in sodelovanja. Eden od ciljev programa je tudi zagotoviti razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, digitalne, medijske in drugih pismenosti otrok.
Resolucija o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba« opredeljuje ključne cilje in ukrepe, ki bodo povečali stopnjo kakovosti družinskega življenja, zagotavljali varstvo, zaščito in blagostanje družin, še posebej otrok, ter izboljšali socialno-ekonomski položaj družin. V resoluciji je poudarek na devetih prednostnih področjih, in sicer: programi v podporo družini, starševsko varstvo in družinski prejemki, nadomestno varstvo otrok, socialno varstvo družine, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, trg dela in zaposlovanje, področje zdravstva oziroma zdravstvenega varstva, področje vzgoje, varstva in izobraževanja ter stanovanjska problematika.
Z Nacionalnim programom Dober tek, Slovenija želimo izboljšati prehranske navade in povečati telesno dejavnost med prebivalci Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. Opredeljene ima konkretne in merljive cilje, s katerimi želimo zaustaviti in obrniti trend naraščanja telesne teže prebivalcev, vplivati na manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in posledično na vzdržnost zdravstvenega sistema. Vodilo nacionalnega programa je vseživljenjski pristop, s katerim želimo opolnomočiti posameznike v vseh življenjskih obdobjih in oblikovati pogoje, ki jim bodo omogočili zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Možnost oblikovati zdrav življenjski slog mora biti dana vsakomur, ne glede na njihov družbeno-ekonomski status, spol ali starost.
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019-2023 poskuša v usklajeno celoto s skupnim prizadevanjem za ustvarjanje pogojev za dostop do znanja jezikov in krepitve sporazumevalne zmožnosti sinergično povezati parcialne akcije z različnih področij, kot so slovenščina kot prvi jezik v Sloveniji, slovenščina kot prvi jezik po svetu, slovenščina kot drugi jezik, jeziki manjšin, jeziki priseljenk in priseljencev, tuji jeziki, osebe s posebnimi potrebami in prilagojenimi načini sporazumevanja, jezik v visokem šolstvu itd. Cilj teh prizadevanj je zagotavljanje enakopravne družbene participacije za vse govorke in govorce, tako v znotraj-kulturnem kot medkulturnem kontekstu.
Raziskave in poročila
Uredili: Patricia Rupar, Samo Rugelj, Miha Kovač, Andrej Blatnik
Izdal: UMCO, 2019
Raziskava Knjiga in bralci je analiza bralnih in knjižno-nakupovalnih navad Slovencev, ki so skupina strokovnjakov s poročja knjige n založništva pripravi vsakih pet let. Naročnik raziskave je Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Zadnja, ki smo jo dobili leta 2019, zazanava negativne trende v primerjavi z letom 2014 tako kot pri izposoji slovenskih knjig v knjižnicah, pri obiskovanju knjižnic nasploh, pri nakupovanju knjig ter tudi pri nakupovanju knjig s strani najbolj intenzivnih kupcev. Na strani knjižnih kupcev in bralcev na nobeni točki ni kakega opaznejšega premika navzgor, če seveda odštejemo povišanje odstotka mladih, ki vse več knjig preberejo in tudi kupijo v angleščini.
Bralna pismenost v vrtcu in šoli – teoretska izhodišča in empirične ugotovitve
Uredili: dr. Fani Nolimal in Tanja Novaković
Izdal: Zavod RS za šolstvo, 2013
Monografija je nastala v okviru projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, katerega namen je bil zagotoviti enake izobraževalne možnosti, izboljšati dostop do kakovostnega izobraževanja in integrirati učinkovite didaktične strategije za doseganje višjih ravni bralne pismenosti na stopnji obveznega izobraževanja ter s tem prispevati k uresničevanju nacionalne strategije za razvoj pismenosti.
V objemu besed – končno poročilo o izvedenih aktivnostih na projektu
Pripravili: dr. Dragica Haramija in dr. Tina Vršnik Perše
Izdala: Pedagoška fakulteta Maribor, 2017
Raziskovalno-razvojni projekt V objemu besed je bil izveden z namenom spodbujanja ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa doma in v družini in vzpostavljanja pozitivnega odnosa do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo. Razvojni del projekta je bil izveden v štirinajstih slovenskih vrtcih iz vseh dvanajstih statističnih regij.
Gradniki bralne pismenosti – Teoretična izhodišča
Urednica: dr. Dragica Haramija
Izdala: Pedagoška fakulteta Maribor, 2020
Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli.
Drugi viri
Evropska deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti
“Vsak državljan Evrope ima pravico do pismenosti. Države članice EU bi morale poskrbeti, da imajo državljani vseh starosti, ne glede na družbeni razred, vero, etnično pripadnost in spol, dostop do potrebnih virov informacij in priložnosti, da postanejo toliko pismeni, da lahko učinkovito uporabljajo in razumejo pisno komunikacijo v tiskanih in digitalnih medijih.”
Na spletni strani ELINET-a najdete celotno besedilo deklaracije, kjer so na voljo podrobnosti in konkretni primeri uresničevanja opisanih pogojev. Na spletni strani ELINETA pa lahko najdete povzetek deklaracije, preveden v 22 jezikov, in videoposnetek v angleškem jeziku.
