Druga strokovna gradiva

Druga strokovna gradiva

Pobrskajte po obsežni bazi knjig in drugih strokovnih gradiv o branju, bralni pismenosti, družinski pismenosti in več.

Ob knjigah navajamo spletno stran, kjer je določeno gradivo prosto dostopno na spletu, oziroma spletno stran založbe oziroma izdajatelja gradiva, kjer to gradivo lahko kupite. Večino predlaganih knjig si lahko izposodite tudi v splošnih ali strokovnih knjižnicah.

Družinska pismenost

Družinska pismenost v predšolskem okolju

Priročniki

  • Grginič, M., Skubic, D., Turnšek, N in Saksida, I. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti: priročnik za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Mengeš: Izolit.
  • Haramija, D. (ur.) (2017). Razvijanje družinske pismenosti: V objemu besed: priročnik za starše. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

 

Monografije

  • Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Izolit.
  • Haramija, D. (ur.) (2017). Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
  • Licardo, M. in Haramija, D. (ur.) (2017). Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Zgodnja pismenost otrok. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OFAM44NH/a86cd137-5700-4912-a6dd-ff3a9efde3cd/PDF
  • Marjanovič Umek L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Ljubljana: Nacionalni institut za javno zdravje.
  • Vrbovšek, B. (2007). Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju. Ljubljana: Supra.

 

Članki

  • Fekonja, U. (05.2009/04.2012). Sociokulturno okolje kot kontekst razvoja otroškega govora in zgodnje pismenosti. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XEQOFOHH/b00015e4-f911-48ad-a7dd-72ae2a03cb62/PDF
  • Fekonja, U. (2005). Kontekstualni dejavniki otrokovega govornega razvoja. Sodobna pedagogika, 56(122), str. 46–67.
  • Fekonja Peklaj, U., Marjanovič Umek, L. in Sočan, G. (2015). Home environment as a predictor of child’s language. Psihološka obzorja, spletna izdaja 24, str. 1-12. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-71UFBS8N/71ac5025-9491-4ba4-b454-9c975b5a7f98/PDF
  • Haramija, D. (2020). Spodbujanje družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju: Predšolska bralna značka. Slavia Centralis, 12(2), 33–45. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/view/949
  • Haramija, D. (2018). Dejavniki bralne pismenosti in družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju. Jezik in slovstvo, 63(4), 3—15.
  • Haramija, D. (2011). Spodbujanje jezikovnih zmožnosti pri predšolskem otroku s književno vzgojo. V: B. Vrbovšek (ur.), idr. Kakovost procesa učenja in poučevanja jezika v kurikulu vrtca (str. 30—37). Ljubljana: Supra.
  • Haramija, D. (2010). Mladinska književnost v vrtcih: analiza stanja in predlogi za izboljšave. V: M. Senica. (ur.). Ustvarjalni pristopi na področju spodbujanja jezikovnih zmožnosti in smiselna uporaba IKT v vrtcu: zbornik prispevkov (str. 17—25). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Haramija, D. (2000). Otrokovo “branje” v predšolski dobi. V: N. Babić (ur.) in S. Irović (ur.). Interakcija odrasli-dijete i autonomija djeteta: zbornik radova sa znanstvenoga kolokvija s međunarodnim sudjelovanjem (str. 97—100). Osijek: Sveučilište J. J. Strossmayera, Visoka učiteljska škola.
  • Jamnik, T. (2003). Bralne izkušnje v zgodnjem otroštvu. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 40–43). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Knaflič, L. (1999). Družinska nepismenost. Andragoška spoznanja, 5(2/3), str. 17-22. https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6763
  • Knaflič, L. (1999). Družinska pismenost : konceptualni problemi pismenosti. Andragoška spoznanja, 5(2), str. 17–22. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7DYV4J5
  • Knaflič, L. (2002). Kako družinska pismenost vpliva na pismenost otrok. Psihološka obzorja, 11(2), str. 37–52. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08WJNIK1/?query=%27contributor%3dKnafli%c4%8d%2c+Livija%27&pageSize=25
  • Knaflič, L. (2009). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 7–16). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Knaflič, L. (2012). O pomenu branja za otrokov razvoj. Otrok in knjiga, 39(84), str. 44–48. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLX8LF3X/?query=%27contributor%3dKnafli%c4%8d%2c+Livija%27&pageSize=25
  • Marjanovič Umek, L. (2007). Povezanost govornega razvoja s pismenostjo. V: B. Vrbovšek (ur.). Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju (str. 12-17). Ljubljana: Supra.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Hacin, K. (2019). Dodatni program za spodbujanje  zgodnje  pismenosti  v  vrtcu:  kratkoročni  in  dolgoročni  učinki. Sodobna pedagogika, 70(3), 10–23; 112–125).
  • Marjanovič Umek, L., Hacin, K. in Fekonja, U. (2018). Zgodnja pismenost otrok: Učinek vrtčevskih in družinskih dejavnikov.  Sodobna  pedagogika, 69(1),  10–27,  126–144.
  • Marjanovič Umek, L. (2010). Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Sodobna pedagogika, 61(1), str. 28-64. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6KBFPU1Q/a3695186-dd34-401e-804b-7a21b671d37e/PDF
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2008). Vrtec in družinsko okolje kot napovednika govorne kompetentnosti šestletnih otrok. Sodobna pedagogika, 59(5), str. 52-73. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PYPARKP7/4d9a4240-4c45-4da5-b8eb-adfbe540c9ba/PDF
  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 22–33). Ljubljana: Mladinska knjiga.

 

Doktorske disertacije

  • Grginič, M. (2005). Družinsko branje v procesu začetnega opismenjevanja. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

 

Magistrske naloge

 

 

Diplomske naloge

Tuji viri

  • Barrat Pugh, C. in Rohl, M. (ur.) (2000). Literacy learning in the early years. Buchingham: Open University.
  • Hall, N., Larson, L. in Marsh, J. (ur.) (2003). Handbook of Early Childhood Literacy. London: SAGE.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Kranjc, S. in Lešnik Musek, P. (2003). The  impact  of  reading  children’s  literature  on  language  development  in the preschool child. European Early Childhood Education Research Journal, 11(1), 125–135.
  • Marjanovič  Umek,  L.,  Hacin,  K.  in  Fekonja,  U.  (2019).  The  quality  of  mother–child shared reading: Its relations to child’s storytelling and home literacy environment. Early Child Development and Care, 189(7), 1135–1146.
  • Neuman, S. B. in Dickinson, D. K. (ur.) (2001). Handbook of early literacy research. New York Guilford.
  • Nutbrown, C., Hannon, in Morgan, A. (2005). Early literacy work with families: policy, practice, and research. London: SAGE Publications.

 

Podpora družine v obdobju šolanja

Monografije

 

Članki

  • Berčnik, S., Petek, T. in Devjak, T. (2016). Pogledi učiteljev na vlogo staršev pri spodbujanju bralne pismenosti otrok. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 69–86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  • Haramija, D. (2018). O pomenu branja. Razredni pouk: revija Zavoda RS za šolstvo, 20(1). 29.

 

Magistrske naloge

  • Čebular, D. (2016). Spodbujanje branja besedil v prvem razredu. Magistrsko delo, Koper: Univerza na Primorskem. https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/MAGISTRSKA_DELA/Cebular_Doroteja_2016.pdf
  • Grobin, S. (2015). Povezanost družinske pismenosti z opravljanjem bralne značke v 5. razredu osnovne šole. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https://core.ac.uk/download/pdf/67586659.pdf
  • Mišmaš, E. (2018). Povezanost družinske pismenosti z bralnimi zmožnostmi tretješolcev. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
  • Pečjak, S. (2020). Potrebno je redno urjenje branja. Družina: slovenski katoliški tednikNaša družina: mesečna priloga tednika Družina. 69(40).  
  • Pečjak, S. (2018). Branje učitelja in vloga tega pri delu z učenci. V: Utiramo poti učenju na razredni stopnji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/konferenca-razredni-pouk-2018/sekcijska-predavanja-sreda-21-3-2018/
  • Pečjak, S. (2018). Ustvarjanje pogojev za spodbujanje učenja. V: P. Weissbacher (ur.). Učenje v središču: gradivo za udeležence. Ljubljana: Šola za ravnatelje. http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2018/11/Sonja-Pecjak.pdf
  • Pečjak, S. (2017). Psihološka perspektiva učenja iz elektronskih vs. tiskanih gradiv. V: S. Zwitter (ur.), idr. E-gradiva kot bližnjica do uspeha?: e-zbornik Bralnega društva Slovenije ob 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017 (str. 24-33). Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. http://www.bralno-drustvo.si/BDS_zbornik_2017.html
  • Pečjak, S. (2013). V labirintu bralnih učnih strategij: sintezni pregled. V: T. Novaković (ur.) in F. Nolimal (ur.). Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve (str. 149-163).  Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Poznič, A. in Pečjak, S. (2017). Značilnosti dijakov in učnega okolja v povezavi z uspešnostjo pri e-učenju. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 32(1), 111-124.
  • Žefran, J. (2017). Družinsko branje: primer učencev prve triade. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94487
Govorni razvoj otrok

Monografije

  • Marjanovič Umek L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
  • Marjanovič  Umek,  L.  in  Fekonja,  U.  (2019).  Zgodbe  otrok:  Razvoj  in  spodbujanje  pripovedovanja. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Ljubljana: Nacionalni institut za javno zdravje.

 

Članki

 

Tuji viri

  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2017). Gender differences in children’s language: A meta–analysis of Slovenian studies. CEPS journal: Center for Educational Policy Studies Journal, 7(2), 97–111.

Branje za znanje in za zabavo

Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu
Govorni razvoj skozi igro
Bralna pismenost

Monografije

  • Pečjak, S. (2012). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Pečjak, S. (2012). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. (2019). Zgodbe otrok: razvoj in spodbujanje pripovedovanja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Hacin Bezazoglu, K. (2020). Zgodnja pismenost otrok: razvoj, spremljanje in spodbujanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/244/348/5766-1
  • Nolimal, F. (ur.), Cankar, G., Doupona, M., Marentič-Požarnik, B., Pečjak, S. in Potočnik, N. (2014). Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja: evalvacijsko poročilo projekta. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/Evalvacijsko-porocilo-bralna-pismenost-2014.pdf
  • Vilar, P., Bon, M., Južnič, P., Kovač, M., Vodeb, G., Fras Popović, S. in Haramija, D. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2P874OB/f1be8ca5-0985-461f-9ffe-69d295ae9375/PDF
Članki
  • Haramija, D. (2017). Model razvoja družinske pismenosti. V: D. Haramija (ur.). Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju (str. 1—13). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
  • Haramija, D. (2018). Zakaj je bralna pismenost pomembna. V: N. Ulčnik (ur.) in K. Dobrovoljc. Slovenščina na dlani 1 (str. 43—47). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
  • Haramija, D. in Batič, J. (2020). Razumevanje koncepta bralnega gradiva: 3. gradnik. V: D. Haramija (ur.). Gradniki bralne pismenosti : teoretična izhodišča (str. 83—105). Maribor: Univerzitetna založba Univerze: Pedagoška fakulteta. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/515/631/1148-2, doi: 10.18690/978-961-286-403-3.4
  • Haramija, D. in Ivanuš-Grmek, M. (2020). Gradniki bralne pismenosti. V: D. Haramija, (ur.). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (str. 7—28). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/515/631/1148-2
  • Marjanovič Umek, L. (2011). Vloga jezika in socialnih kontekstov za razvoj predbralnih in prednapisovalnih zmožnosti. V: F. Nolimal (ur.), idr. Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi: zbornik konference, (str. 15—26). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Marjanovič Umek, L. (2013). Mišljenje in govor kot napovednika bralne pismenosti in znanja otrok: socialna in kulturna perspektiva. V: T. Novaković (ur.) in F. Nolimal (ur.). Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve (str. 49-62). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Marjanovič Umek, L. (2018). Družinsko branje kot socialni kontekst za razvoj in učenje otrok. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, 49(3/4), 62-65.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Hacin Bezazoglu, K. (2019). Dodatni program za spodbujanje zgodnje pismenosti v vrtcu: kratkoročni in dolgoročni učinki. Sodobna pedagogika, 70(3), 10—23, 112—125. https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/03-2019_dodatni-program-za-spodbujanje-zgodnje-pismenosti-v-vrtcu-kratkorocni-in-dolgorocni-ucinki/.
  • Marjanovič Umek, L., Hacin Bezazoglu, K., Fekonja, U. (2018). Zgodnja pismenost otrok: učinek vrtčevskih in družinskih dejavnikov. Sodobna pedagogika, 69(1), 10—27, 126—144.
  • Ozbič, M., Kogovšek, D., Novšak Brce, J., Košak Babuder, M. in Rot Gabrovec, V. (ur.). (2014). Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 10. strokovnem posvetovanju v Ljubljani. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/Tudi-mi-beremo-ZbornikBDS.pdf
  • Pečjak, S. (2019). Psihološka perspektiva razlik med spoloma v bralni pismenosti: izvor in njihov pomen za vzgojno-izobraževalno prakso. Anthropos: časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved. 51(3/4), 51-70. http://www.anthropos.si/files/2019/12/anthropos_layout_3-4.pdf
  • Pečjak, S. (2015). Raziskovanje bralne pismenosti – psihološka perspektiva. V: A. Mlekuž (ur.). Raziskovanje vzgoje in izobraževanja v perspektivi družbenih sprememb: znanstvena konferenca, Ljubljana, (str. 15-16). Pedagoški inštitut : [zbornik povzetkov znanstvene konference]. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
  • Pečjak, S., Grosman, M., Bucik, N., Gomivnik Thuma, V., Stritar, U. (2011). Bralna kultura. V: N. Bucik (ur.), N. Požar Matijašič (ur.) in V. Pirc (ur.). Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (str. 23-33). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Pečjak, S. in Pirc, T. (2010). Ali se oblikuje bralno razumevanje pri dekletih drugače kot pri fantih?. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 25(2), 51-66.
  • Saksida, I. (2016). Skupaj razvijamo bralno pismenost: očrt poti k dvigu ravni pismenosti na osnovni šoli — akcijska raziskava. V: T. Devjak (ur.) in I. Saksida (ur.). Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. (str. 143—161). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  • Vilar, P. in Haramija, D. (2017). Metodologija in nekateri vsebinski poudarki ciljnega raziskovalnega projekta Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji. V: M. Sardoč (ur.), I. Žagar (ur.) in A. Mlekuž (ur.). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes (str. 143—159, 268—270). Ljubljana: Pedagoški inštitut. http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=167

 

Zborniki

 

Tuji viri

Razvijanje otrokove motivacije za branje

Monografije

  • Blatnik Mohar, , in dr. (ur.) (2003). Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila
  • Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija: razvijanje in merjenje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

 

Članki

  • Bucik, N. (2009). Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 17–26). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Knaflič, L. (2003). Vzgoja bralca v družini. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja (str. 34–39). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Haramija, D. in Vilar, P. (2019). Spodbujanje branja kot vseživljenjske dejavnosti: predstavitev bralnih spodbud in projektov. Otrok in knjiga : revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 46 (104), 37—44.

 

Diplomske naloge

 

Magistrske naloge

 

Doktorske disertacije

  • Novak, N. (2016). Spodbujanje razvoja bralne kompetence na literarnem področju v prvem triletju. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

 

Tuji viri

  • Cramer, E. H. in Castle, M. (ur.) (1994). Fostering the love of readers: the affective do- main in reading education. Newark:
  • Snow, E., Burns, M. S. in Griffin, P. (ur.) (1998). Preventing reading difficulties in young children. http://stills.nap.edu/html/prdyc.
  • Verhoeven in Snow, C. E. (ur.) (2001). Literacy and motivation: reading engagement in individuals and groups. Mahwah: LEA.
Kako beremo z otrokom

Monografije

  • Batistič Zorec, (2003). Razvojna psihologija v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
  • Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega, O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Blatnik Mohar, , Bucik, N., Jamnik, T., Knaflič, L., Lukan Matko, I., Požar Matijašič, N. in Remškar, S.(ur.). (2003). Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Grosman, M. (2004). Zagovor branja. Ljubljana: Založba Sophia.
  • Kordigel, M. (1994). Mladinska literatura, otroci in učitelji, Komunikacijski model »poučevanja« mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. (2019). Zgodbe otrok: razvoj in spodbujanje pripovedovanja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Pečjak, S., Gradišar, A. (2015). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Propp, J. (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politike in prakse. Bruselj: EURYDICE.

 

Članki

  • Haramija, D. (2000). Izobraževanje vzgojiteljev za predšolsko književno vzgojo. V: V. Rosić (ur.). Nastavnik i suvremena obrazovna tehnologija: zbornik radova = The teacher and modern educational technology: collection of scientific papers (str. 214—218). Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Filozofski fakultet, Odsjek za pedagogiju.
  • Haramija, D. in Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 44 (98), 5—16.
  • Marjanovič Umek, L. (2018). Družinsko branje kot socialni kontekst za razvoj in učenje otrok. Vzgoja in izobraževanje, 49(3/4), str. 62–65. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BZMEIX3
  • Matko Lukan, I. (2009). Kako beremo otrokom. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 27–42). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Štefan, A. (2003). Pripovedovanje danes. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 15–19). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Štefan, A. (2009). Pripovedovanje v družinskem krogu. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 43–48). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

 

Diplomske naloge

  • Stokanovič, S. (2015).  Motivacija staršev za branje zahtevnih besedil skupaj z otroki v prvem razredu devetletke. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/2865

 

Magistrske naloge

Kaj naj beremo z otrokom

Monografije

  • Kos, J. (1996). Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS.
  • Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja.
  • Zajc, D. (1990). Eseji, spomini in polemike. Ljubljana: Emonica.

 

Članki

  • Haramija, D. (2002).  Književnost in ustvarjalnost v predšolskem obdobju. V: N. Tatković (ur.) in A. Muradbegović (ur.). Kvalitetna edukacija i stvaralaštvo: zbornik znanstvenih i stručnih radova (str. 133-140). Međunarodni znanstveni i stručni skup Drugi dani Mate Demarina, Brijuni.
  • Haramija, D. (2020). Contemporary Slovene children’s and young adult fiction. V: D. Haramija (ur.). Slovenia’s best for young readers (str. 132—139). Ljubljana: Slovene Writers’ Association. https://drustvo-dsp.si/wp-content/uploads/2020/03/Antologija_Slovenia%E2%80%B2s-Best-for-Young-Readers_2020_elektronska.pdf
  • Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.
  • Stritar, J. [1879, 1880], (1986). O mladinski književnosti. Otrok in knjiga, 14 (23–24), 39–51.
  • Svetina, P. (2009). Kaj naj beremo z otroki. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 67–70). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

 

Diplomske naloge

 

Magistrske naloge

 

Tuji viri

  • Kaminski, (1994). Einfürung in die Kinder- und Jugendliteratur. Weinheim, München: Juventa.
Družinski obisk knjižnice

Monografije

  • SPLOŠNE knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. (2002). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo.

 

Članki

  • Mlakar, I. (2003). Vloga knjižnice. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 84–91). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Mlakar, I. (2009). Družinski obisk knjižnice. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 49–54). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

 

Magistrske naloge

 

Diplomske naloge

 

Tuji viri

  • Haramija, D. (2019). Family reading and discovering fairy tales from world heritage through the picture book Once upon – 1001 stories by Lila Prap. V: M. Licardo (ur.), I. S. Dias in P. R. Estévez, Contemporary themes in early childhood education and international educational modules. (str. 87—99). Maribor: University of Maribor Press.
Raznovrstnost otroške literature

Monografije

  • Brenkova, K. in Grafenauer, N. (ur.) (1978). Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino 1945–1975. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.
  • Hürlimann, (1968). Svet v slikanici: moderne slikanice iz 24. dežel. Zürich, Freiburg i. Br.: Atlantis; Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Pregl Kobe, (1979). Slovenska knjižna ilustracija: ob razstavi Slovenska knjižna ilustracija 1979/1980. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Pregl Kobe, (1998). Upodobljene besede: razvoj ilustrirane knjige. Grosuplje: Mondena.
  • Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja.
  • Veler, (ur.) (2005). Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Zupan, J. (ur.) (2001). Ilustracija – bližnjica h knjigi. Ljubljana: Karantanija; Šentrupert: Osnovna šola Pavla Lunačka.

 

Članki

  • Avguštin, M. (2003). Slovenska knjižna ilustracija. V M. Blatnik Mohar in (ur.): Be- remo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 103–109). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Gabrovec Rot, Veronika (2004). Branje podob. V M. Blatnik Mohar in (ur.): Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 99–102). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Hanuš, B. (2005). Ob slikanicah spoznavamo, kako otroci doživljajo svet. Ciciban: Za starše 60(8), 19–20.
  • Jamnik, (2003). Književna vzgoja v vrtcu. V M. Blatnik Mohar in dr. (ur.): Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 58–64). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Mlakar, I. (2009). Raznovrstnost otroške literature. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 55–66). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Nikolajeva, (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij. Otrok in knjiga, 30 (58), 5–26.
  • OKO besede 2003 – Slikanica v mladinski književnosti. (2004). Otrok in knjiga, 31 (59), 37–57.
  • Pucko, T. in Pečjak, S. (2016). Primerjava učinkovitosti e-branja in branja s papirja pri učencih v srednji šoli. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 31(3/4), 55-69.
  • Remškar, S. (2003). Reviji Ciciban in Cicido – vabljivost različnih svetov. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 94–98). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, 26 (47), 12–24.

 

Magistrske naloge

 

Tuji viri

  • Nikolajeva, in Scott, C. (2001). How Picturebooks Work. New York; London: Garland Publishing.
  • Kakva je knjiga slikovnica: zbornik. (2000). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.
Zakaj je ilustracija tako pomembna

Monografije

  • Brenk, (1978). Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino: 1945–1975. Ljubljana: Mladinska knjiga.

 

Članki

  • Batič, J. in Haramija, D. (2014). Teorija slikanice. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 41 (89), 5—19.
  • Batič, J. in Haramija, D. (2015). Postmoderna slikanica v vrtcu. Vzgojiteljica: revija za dobro prakso v vrtcih, 17(4), 9—12.
  • Batič, J. in Haramija, D. (2017). Slikanica kot posebna oblika knjige. V: D. Haramija (ur.). V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti (str. 31—37). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
  • Batič, J. in Haramija, D. (2019). Slikanice v prvem starostnem obdobju. V: S. Čotar Konrad (ur.), idr. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja (str. 245—262). Koper: Založba Univerze na Primorskem.
  • Batič, J., Lebar Kac, P. in Haramija, D. (2019). Interdisciplinarna narava slikanice: možnosti medpredmetne obravnave slikanice pri pouku slovenščine in likovne umetnosti. Razredni pouk: revija Zavoda RS za šolstvo, 21 (3), 10—17.
  • Haramija, D. in Batič, J. (2014). Recepcija postmodernih slikanic. V: A. Žbogar (ur.). Recepcija slovenske književnosti (str. 145—151). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/33-HaramijaBatic.pdf
  • Haramija, D. in Batič, J. (2016). Pomen multimodalne pismenosti za branje slikanic. V: Devjak, T. (ur.), Saksida, I. (ur.), Zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkov (str. 35—48). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Partnerstvo_Posvet-PeF-2016_znanstvena-in-strokovna-monografija.pdf
  • Krivec Dragan, (2005). Bilo je nekoč … V A. Veler (ur.): Album slovenskih ilustratorjev, (str. 5–11). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Krivec Dragan, J. (2009). Zakaj je ilustracija tako pomembna. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 71–74). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Kobe, M. (1976). Slovenska slikanica v svetovnem prostoru. Otrok in knjiga, 4, 13–31.
  • Rot Gabrovec, V. (2003). Branje podob. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 99–102). Ljubljana: Mladinska knjiga.

 

Magistrske naloge

 

Diplomske naloge 

Tuji viri

  • Batič, J. in Haramija, D. (2020). The multimodal model of picture book. Studia scientifica facultatis paedagogicae, 19 (1), 47—57.
  • Batič, J. in Haramija, D. (2018). The role of illustration in interpreting a multimodal literary text. The new educational review, 52(2), 195—205. doi: 10.15804/tner.2018.52.2

Otroci in mediji

Otroci in mediji

Monografije

  • Erjavec, K. in Volčič, (1999). Odraščanje z mediji. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske

 

Članki

  • Frelih, Č. (2009). Kaj odlikuje kakovostno ilustracijo. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 75–82). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Jamnik, T. (2003). Otroške knjige in drugi mediji. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 92–93). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Peštaj, M. (2009). Otroci in mediji. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 83–94). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Saksida, I. (2016). Je popularno vedno trivialno in trivialno vedno popularno? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. 43(97), 22—26.

 

Diplomske naloge

 

Tuji viri

  • Bachmair, B. in Hofmann, O. (1998). Lernen mit dem Kinderfernsehen: Wunsch oder Wirklichkeit. TELEVIZION, 2, 4–20.
  • Berry, L. in Asamen, J. K. (1993). Children and Television. Images in a Changing Sociocultural World. Newbury Park: Sage Publications.
  • Huston, A. C. in Wright, J. C. (1998). Mass media and children’s development. V I. Sie- gel, in K. A. Renninger (ur.), Child psychology in practice (str. 999–1058), Handbook of child psychology, Damon (ur.) New York: John Wiley & Sons.
  • Livingstone, S. in Bovill, M. (2001). Children and Their Changing Media Environment. A European Comparative Mahwah: Lawrence Erlbaum Associates.
  • Mangold, R., Vorderer, in Bente, G. (ur.) (2004). Lehrbuch der Medienpsychologie. Göttingen: Hogrefe Verlag.

Gremo v kino, gledališče …

Kino, gledališče ...

Monografije

  • Bergala, A. (2017). Vzgoja za film: razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih. Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!: Membrana.
  • Borčić, M. (2014). Odstiranje pogleda: spomini, izkušnje, spoznanja. Ljubljana: Javni zavod Kinodvor: Slovenska kinoteka.
  • Borčić, M. (1997). Z glavo ob zid: filmska vzgoja včeraj – za danes in jutri: [zbirka zapisov o filmski vzgoji]. Ljubljana: Infomedia 3 filming.
  • Borčić, M. Nakrst, M. (1984). Uresničevanje filmske vzgoje v osnovni šoli. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.
  • Bosnič, T. idr. (2012). Film v razredu [Dva medija]. Ljubljana: Gimnazija Bežigrad.
  • Djilas, I. (ur.), Gaber, S., Marjanovič Umek, L., idr. (2013). Odraščajoča publika: osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi. Ljubljana: Lutkovno gledališče: Assitej, Center za kulturno vzgojo na področju uprizoritvenih umetnosti.
  • Dovniković, B. (2007). Šola risanega filma. Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!
  • Giannetti, L. (2008). Razumeti film. Ljubljana: Umco: Slovenska kinoteka.
  • Govednik, R. (2012). Animirani film v izobraževanju: vključevanje animiranega filma v vzgojno-izobraževalne sisteme. Maribor : Društvo za razvoj filmske kulture; Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta.
  • Gradišnik, B. (2006). Poglej si z novimi očmi! Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco.
  • Kranjc, M. (2012). Osnove filmske ustvarjalnosti: izobraževalno gradivo za srednje šole. Ljubljana: Ljubljana: Slovenska kinoteka.
  • Kranjc, M., Saksida, K. idr. (2016). Animirajmo! Priročnik za animirani film v vrtcih in šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Nagode, S. in Rupnik Hladnik, T. (2018). Kamišibaj v šoli in doma: s papirnim gledališčem do ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja. Logatec: Osnovna šola 8 talcev; Ljubljana: Osnovna šola Poljane.
  • Pelko, S. (2014). Filmski pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej.
  • Slatinšek, P. in Kelbl, B. (2015). Kinobalon. Refleksija zasnove programa. Ljubljana: Kinodvor.
  • Šepec, S. (2018). Odlike gledališke, koncertne, razstavne olike. Nova Gorica: Združenje kulturnih domov in ustanov KUDUS.
  • Štrajn, D. idr. (2017). Priročnik za filmsko dejavnost : realnost virtualnega: pogledi na sodobno filmsko vzgojo. Ljubljana : Študijski center JSKD, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
 
 
Magistrske naloge
 
 
Diplomske naloge
 
 
Spletna gradiva

Digitalna pismenost

digitalna pismenost

Didaktične igre in dejavnosti za družine

 

O črtah in luknjah
Pravljične poti Slovenije
Z otroki v gore
100 dejavnosti za učenje branja Montessori
Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti

Monografije

  • Blatnik Mohar, , in dr. (ur.) (2003). Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  • Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Pečjak, S. (2000). Ali slišiš – ali vidiš? Priročnik z vajami za razvoj metajezikovnega zavedanja. Trzin:
  • Place, M. H. (2011). 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori. Ljubljana: Mladinska knjiga.

 

Didaktične igre in kompleti

  • Marjanovič Umek, L. in Tepina, B. (1985). Ali veš?. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Volker, R. (1995). Slišim, vidim, povem: igralno didaktični komplet za predšolske otroke in učence nižjih razredov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

 

Članki

  • Bucik, N. (2009). Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 107–116). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Licardo, M. in Haramija, D. (2017). Kako uporabljati pripovedovalne kocke: navodila za pedagoške delavce in starše. V: M. Licardo (ur.) in D. Haramija (ur.). Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju (str. 63—67). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
  • Saksida, I. (2012). Dialoška kulturna intervencija otroške in mladinske govorice. Življenje na dotik. 1(5), 32—33.

 

Magistrske naloge

 

Video vsebine

 

Tuji viri

  • Whitehurst, G. J., in Lonigan, C. J. (1998). Child development and emergent literacy. Child Development, 69 (3), 848–872.
Igrače za spodbujanje porajajoče se pismenosti

Monografije

 

Članki

  • Marjanovič Umek, L. (2015). Otroška igra in igrače v povezavi z razvojem in učenjem otrok. V: D. Lavrenčič Vrabec (ur.), idr. Človeknejezise: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2014 (str. 16-20). Ljubljana: Mestna knjižnica, 2015.
  • Marjanovič Umek, L. (1998). Razvoj jezika v simbolni (domišljijski) igri predšolskega otroka. Uporabno jezikoslovje: revija Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije. 5, 20—25.
  • Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (1998). Otrokov razvoj in učenje v simbolni igri. Psihološka obzorja, 7(1), 25–48.
  • Marjanovič Umek, L., Lešnik Musek, P. (1998). Kako igrače in igralni materiali določajo naravo domišljijske igre? Sodobna pedagogika. 49(2), 154—166.
  • Marjanovič Umek, L. (1991). Kaj je igra. V: V. Babuder (ur.), Dobra igrača (str. 3—6). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 

Spletni viri

 

Tuji viri

  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2010). The role of symbolic play in early literacy development. Journal of Communications Research, 1(4), 291–308.
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2017). The roles of child gender and parental knowledge of child development in parent–child interactive play. Sex Roles, 77, 496–509.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2014). The effect of parental involvement and encouragement on preschool children’s symbolic play. Early Child Development and Care, 184(69), 855–868.
Ustvarjajmo ob knjigi – igra z lutkami

Monografije

  • Blatnik Mohar, Marina in dr. (ur.): Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2003.
  • Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem. Pedagoška fakulteta Koper, 2006.
  • Cvetko, Igor: Slovenske otroške prstne lutke. Radovljica: Didakta, 1996.
  • Hanuš, Barbara in Sitar, Jelena: Moje prvo berilo. Ljubljana: DZS, 2005.
  • Hanuš, Barbara in Sitar, Jelena: Priročnik k Mojemu prvemu berilu (e-priročnik), Ljubljana: DZS, 2006.
  • Korošec, Helena in Majaron, Edi: Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2002.
  • Kuret, Niko: Pavliha, knjiga o ročnih lutkah. Ljubljana: Mladinska založba, 1942..
  • Sitar, Jelena: Skrivnost v galeriji ali Zgodba o senčnih lutkah. Ljubljana: DZS, 1996.
  • Sitar, Jelena: Zgodbe za lutke in prste. Ilustr. Igor Cvetko. Ljubljana: DZS, 2001.
  • Varl, Breda: Lutke na palici, Lutke na nitkah. Šentilj: Aristej, 1995.

 

Članki

  • Kovač, P. (2003). O lepoti, fantaziji in humorju. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 13–14). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Sitar Cvetko, J. (2009). Ustvarjamo ob knjigi – igra z lutkami. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 95–106). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

 

Tuji viri

Hunt, Tamara in Renfro, Nancy: Puppetry in early childhood education. Austin: Nancy Renfero studios, 1982.

Učenje in poučevanje odraslih / staršev

Poučevanje odraslih

Monografije

  • Jelenc, S. (1995). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Knaflič , Žalec N. in Klemenčič, S. (2002) Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost. Beremo in pišemo skupaj : UŽU-BIPS, Ljubljana : ACS.
  • Keller, G. (2014). S srcem v šoli: učbenik pedagogike za starše. Ljubljana: Zavod za razvoj waldorfskih šol.
  • Marentič Požarnik, Magajna, L. in Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa.

 

Članki

  • Grosman, M. (2003). Pomen branja za posameznika in širšo družbo. V Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 10–12). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Haramija, D. in Batič, J. (2016). Celostno branje slikanic kot izhodišče za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Jezik in slovstvo, 61(1), 35—45, 119—120.
  • Jelenc Krašovec, S. (2009). Učenje in poučevanje odraslih udeležencev izobraževanja – staršev predšolskih otrok. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 117–124). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Knaflič, L. (2018). Družinska pismenost kot oblika medgeneracijskega učenja: začetki programov družinske pismenosti pri nas. V N. Ličen in M. Mezgec (ur.), Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih (str. 321–332). Ljubljana: Oddelek za pedagogiko in andragogiko. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/125/218/3339-1
  • Knaflič, L. (2003). Različne družine – različni pristopi. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja (str. 65–67). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Knaflič, L. (2003). Programi družinske pismenosti. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 150–151). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Knaflič, L. (2009). Izobraževalni pristopi za spodbujanje družinske pismenosti. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 125–126). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Marentič Požarnik, B. (1998). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in pouče- vanja za uspeh kurikularne prenove. (prvi del). Sodobna pedagogika, 2, 244–261.
  • Saksida, I. (2019). Preberi, izberi, ovrednoti — saj nismo roboti: primeri obravnave književnosti pri visokošolskem komunikacijskem pouku. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela. 50(5/6), 39—45.
  • Saksida, I. (2017). Sodelovanje bralne skupnosti pri dialoškem bralnem dogodku. V: T. Bešter (ur.) in D. Vovk (ur.). Povezovanje, sodelovanje, skupnosti: ustvarimo državo bralcev: zbornik referatov (str. 315—328). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

 

Diplomska dela

 

Tuji viri

  • Apps, (1991). Mastering the Teaching of Adults. Florida: Krieger Publishing Company.
  • Brookfield, S. D. (1990). The Skillful Teacher. San Francisco: Jossey-Bass Publishers.
  • Galbraith, M. (ur.) (1990). Adult learning methods: a guide for effective instruction. Malabar: Krieger.
  • Lorainne Zinn (1990). Identifying Your Philosophical Orientation. V M. W. Galbraith (ur.). Adult learning methods: a guide for effective instruction. Malabar: Kriege.
  • Rogers, A. (1996). Teaching Buckingham. Philadelphia: Open University Press.
  • Neuman, S. B. in (1998). Literacy Learning, a family matter. IRA – The Reading Teacher. 52 (3), 244–252.

Večkulturnost in večjezičnost

Večkulturnost in večjezičnost

Monografije

  • Balek, S., Jazbec, S. (2010). Pot v večjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Colja, T. (2013). Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju. Primer otrok, ki obiskujejo vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji in svojzeični vrtec v Špetru. Trst: Slovenski raziskovalni institut; Ciljno začasno združenje “Jezik – Lingua”.
  • Dimkovska, L. (ur.) (2014). Iz jezika v jezik: Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev.
  • Drnovšek, M. (2012). Slovenski izseljenci in zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Grossman, M. (2004). Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Kač, L. (2012). Večjezičnost nas bogati: tuji jeziki v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Kalc, A., Milharčič Hladnik, M., Žitnik Serafin, J. (2020). Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Knaflič, L. (2010). Pismenost in dvojezičnost. Sodobna pedagogika, 61(2), str. 280–294. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT178ZVE?ty=2010.
  • Kržišnik Bukić, V. (2007). Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe: 18312007. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  • Lukšič Hacin, M. (2001). Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Lukšič Hacin, M., Milharčič Hladnik, M., Sardoč, M. (2011). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Lukšič Hacin, M. (1995). Ko tujina postane dom: Resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
  • Mezgec, M. (2016). Življenje z več jeziki: Razvoj večjezičnih govorcev s perspektive vseživljenjskega učenja. Andragoška spoznanja, 2016, 22(3), 77-8.
  • Milharčič Hladnik, M. (ur.) (2013). Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih. Trst: SLORI Slovenski raziskovalni inštitut; Ljubljana: ZRC SAZU ISIM.
  • Milharčič Hladnik, M (ur.) (2011). ININ: življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Milharčič Hladnik, M., Mlekuž, J. (ur.) (2010). Krila migracij. Po meri življenjskih zgodb. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Mlekuž, Jernej (2011). ABC migracij. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,
  • Rot Vrhovec, A. (2020). Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  • Rutar, S. (2018). Večjezičnost in večkulturnost v vrtcu. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Pedagoški inštitut.
  • Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje: elektronski vir. Ured. Janja Žitnik Serafin. Ljubljana: Založba ZRC, 2019.
  • Šlibar, N.(2006). Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti : vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta.
  • Toplak, K. (2019). Migracijski pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej.
  • Videmšek, B. (2016). Na begu: Moderni eksodus (20052016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam. Ljubljana: UMco.
  • Vižintin, M. A. (2017). Medkulturna vzgoja in izobraževanje: Vključevanje otrok priseljencev. Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Vrečer, N. (2009). Medkulturne kompetence v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.
  • Zaviršek, D. (2020). Družinski pojmovnik za mlade. Ljubljana. Aristej.
  • Zudič Antonič, N., Zorman, A. (ur.) (2014). Prepletanja: didaktični priročnik za medkulturno vzgojo brez meja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
  • Žigon, Z. (1998). Otroci dveh domovin: Slovenstvo v Južni Ameriki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Žitnik Serafin, J. (2008). Večkulturna Slovenija. Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Žitnik Serafin, J. (ur.) (2015b). Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,

 

Magistrske naloge

  • Gradišar, M. (2018). Stališča razrednih učiteljev prvega triletja osnovnih šol do vključevanje medkulturne vzgoje v pouk književnosti. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/5149

 

Strokovni članki

  • Marjanovič Umek, L. (2005). Usvajanje tujega jezika: primerjava otroci in odrasli. Panika: širimo psihološka obzorja, 9(3), 16-19.
  • Vižintin, M. A. (2018). Brati in spregovoriti: O migracijah ob mladinskih književnih besedilih. Otrok in knjiga 45/102, 822.
  • Vižintin, M. A. (2014). Model medkulturne vzgoje in izobraževanja: za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Dve domovini / Two Homelands 40, 7189,
  • Vižintin, M. A. (2015). Prepoznavanje kulturne mešanosti in sestavljene identitete znotraj državnih meja. Series Historia et Sociologia 25/1, 211222. Univerzitetna založba Annales.

Učne težave v osnovni šoli

Šolska knjižnica
Vzgoja in izobraževanje
Otrok in knjiga
Kekec literarna revija
Učne težave v osnovni šoli

Monografije

Težave z branjem, pisanjem in računanjem

Težave z branjem, pisanjem in računanjem

Monografije

  • Bogdanowicz, M. (2005). Priprava na učenje pisanja: grafomotorične vaje Hane Tymichove. Ljubljana: Društvo Bravo.
  • Disleksija: vodnik za starše. (2013). Ljubljana: Društvo Bravo.
  • Kesič Dimic, K. (2000). Priročnik o branju. Ljubljana: Alba.
  • Kavkler, M. idr. (2012). Disleksija – vodnik za samostojno učenje študentov in dijakov. Ljubljana: Društvo Bravo.
  • Kompleksnost težav pri učenju matematike – kakovostno poučevanje in intenzivna obravnava. (2020). Ljubljana: Društvo Bravo.
  • Nielsen, G. S., Irvall, B. (2007): Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
  • Peklaj, C., (2020). Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Reid, G. (2002). Nekaj v prijateljsko pomoč: vodnik za starše otrok z disleksijo. Ljubljana: Društvo Bravo.
  • Žerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Društvo Bravo.
  • Žagar, D. (2012). Drugačni učenci. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
 

Članki

  • Gradišar, A. (2003). Otroci z jezikovnimi težavami. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 124–129). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Revije

Šolska knjižnica
Vzgoja in izobraževanje
Otrok in knjiga
Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021

Nagrajene knjige

previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content