Vprašajte strokovnjaka

12. 2. 2021

Vzgoja otrok postavlja starše pred vedno nova vprašanja. Odgovore iščejo v pogovorih s sorodniki, prijatelji in znanci. Spraševati naprej je velikokrat težko, ker se je treba izpostavili ali, kar je še hujše, treba je izpostaviti svojega otroka.

Pogosto starši mislijo, da so njihovi pomisleki edinstveni in nezanimivi za druge. Vendar se največkrat izkaže, da se s podobnimi vprašanji prej ali slej srečujejo tudi drugi. Zato vprašajte strokovnjaka. Njegov odgovor bo lahko pomagal tako vam kot drugim staršem s podobno težavo.

Postavite vprašanje našim strokovnjakom.

12 + 8 =

Strokovnjaki odgovarjajo

Kdaj naj začnem brati otroku?
Odgovor:

Čimprej, nikoli ni prezgodaj! Toda nikoli tudi prepozno ni: na otrokov razvoj bo ugodno vplivalo, kadarkoli v predšolskem obdobju mu boste začeli brati. Tudi, če boste otroku začeli pomagati šele ob težavah pri učenju branja. TODA: več bomo brali otroku v predšolskem obdobju, več bomo prispevali k njegovemu vsestranskemu razvoju, ne le k razvoju njegovega govora in intelekta. In ne le, da prispevamo k bralni pismenosti otroka, ampak se poglabljajo tudi medosebne vezi med nami in otrokom!

Poglej več: Začetki branja pri otrocih

mag. Tilka Jamnik

Kdaj naj dam otroku v roke prvo knjigo?
Odgovor:

Ko dajete otroku v roke različne predmete, takrat tudi knjigo. Dokler leži oz. ko leži, naj bo to mehka igralna knjiga. Ko sedi, pa mu ponudite igralne knjige, kartonke, sčasoma pa tudi prave knjige z mnogo ilustracij in malo besedila. Z otrokovo starostjo pa se besedila daljšajo. Več preberite tukaj.

mag. Tilka Jamnik

Katere knjige brati otroku? Katere knjige mu ponuditi?
Odgovor:

Strokovna priporočila in sezname knjig boste našli na povezavah.

Svojemu otroku ponudite tudi tisto, kar ste imeli radi sami, ko ste bili majhni; kar vam je bilo všeč in želite, da bi spoznal tudi vaš otrok. Otrok bo čutil vaše navdušenje in tako bosta oba še bolj uživala. V knjižnico – če je le mogoče – pojdite skupaj z otrokom in vzemite si čas, da skupaj pregledujete knjige in jih izbirate. Pomagajte otroku pri izboru njemu primernih knjig. Toda izposodite si tudi knjigo, ki si jo otrok na vsak način želi, čeprav se vam ne zdi primerna njegovi starosti. Bosta že doma ugotovila, kako je z njo in jo vrnila neprebrano v knjižnico. Izposoja knjig je brezplačna; torej ni treba, da smo preveč strogi pri izboru. Po drugi strani pa nas otrok lahko s svojim izborom zelo preseneti: morda preprosto še nismo opazili, da ga nekaj zanima.

mag. Tilka Jamnik

Je nujno kupovati knjige? Knjige so (pre)drage.
Odgovor:

Da, otrok naj bi imel nekaj čisto svojih knjig, svojih najljubših, po katerih lahko vsak hip poseže, jih ima na polici ob svoji postelji in/ali v družinski knjižnici. Otroku so knjige lahko tako ljube kot njegove igračke. Izkoristite praznike, ko otroku kupujete darila; naj bodo to vsaj občasno knjige. Pri nakupu si pomagajte s priporočilnimi seznami knjig! Morda si knjigo najprej izposodite in jo kupite šele, ko preverite, da je otroku ustrezna.  Poglejte predloge za domačo knjižnico in kako ceneje do knjig.

mag. Tilka Jamnik

Moj otrok je še premajhen, ne posluša in je nemiren, ko mu berem.
Odgovor:

Manjši je otrok, krajši čas je pozoren in miren. Toda, če mu bomo redno brali, se bo ta čas podaljšal. Ne le, da otrok raste, ampak se tudi navaja na poslušanje. Poleg tega izbiramo knjige, ki so mu všeč in ga zanimajo. Nič pa ni narobe, če ga tudi opozorimo, naj posluša. Toda branje majhnemu otroku je vedno tudi pripovedovanje, pogovor, razlaga neznanih besed, morda kakšno vprašanje, da preverimo, da sledi branju in drugo, tudi objemanje in ljubkovanje med starši in otroki. Nekako pol časa je branje, pol časa pa vse drugo, kar smo našteli. Včasih mu besedilo pravzaprav samo povzamemo. Poleg tega želi biti otrok aktiven: sprašuje in prispeva svoje izkušnje, želi obračati liste (zato so knjige za majhne otroke igralne knjige z zavihki, da lahko otrok tudi motorično sodeluje), k poslušanju prinese tudi svoje igračke in drugo. Včasih želi tudi on kaj »prebrati«. Le redko otrok mirno posluša; odvisno pa je tudi od njegovega temperamenta in zgleda starejših sorojencev (če oni mirno poslušajo, jih bo morda skušal posnemati).

mag. Tilka Jamnik

Otrok trga knjige. Kaj naj naredim?
Odgovor:

​Otrok se bo postopoma naučil, da je treba lepo ravnati s knjigami. V začetku mu tako dajemo v roke samo kartonke, iz knjig s tanjšimi listi pa mu beremo in se uči ravnati z njo, ko nas opazuje. Nekaj listov se pač strga, pa jih zalepimo z lepilnim trakom. Nikar pa otroka ne »kaznujmo« tako, da mu ne dovolimo doseči knjig, ker jih pač trga, ali pa da mu zato ne bi brali. Naučil se bo ravnati z njimi, kot se bo postopoma naučil npr., da hrane ne meče naokrog. Pazimo, da ne bomo brali, medtem ko je, da bo imel čiste roke idr.  Normalno pa je, da majhen otrok knjige ne bo le pregledoval, ampak da jo bo kdaj uporabil tudi kot gradbeni element (uporabna je kot predor, most, streha); opazujmo ga in se veselimo z njim! Otrokove knjige morajo biti pospravljene tako, da jih on doseže. Če se za kakšno knjigo vendarle bojimo, da jo bo poškodoval, potem samo to pospravimo na višjo polico.

mag. Tilka Jamnik

Naj otroku neznane besede razložim vnaprej ali sproti?
Odgovor:

Če predvidite, katerih besed otrok ne bo razumel, mu jih vsekakor razložite vnaprej. Sicer pa mu besedilo najprej preberite in če ga bo zanimalo, bo povprašal po neznanih besedah. Najbolj verjetno vas bo spraševal že medtem, ko mu boste brali. Lahko tudi preverite, če je razumel vse besede, preprosto ga vprašate. Lahko se namreč zgodi, da bo razumel besedilo, ne pa tudi vseh besed. Bogatenje besednega zaklada je ena od pozitivnih učinkov branja. Bogatejši je otrokov besedni zaklad, lažje se bo učil brati in lažje se bo učil z branjem. Več.

mag. Tilka Jamnik

Koliko časa naj berem otroku?
Odgovor:

Kolikor časa si želi. Manjši je otrok, krajši čas bo poslušal. Velja pa, naj bi otroku brali vsak dan, od 10 do 20 minut, odvisno do njegove starosti. Ne gre le za branje, ampak tudi za pripovedovanje in pogovarjanje, skupno opazovanje ilustracij, listanje po knjigah, iskanje informacij idr. Glede na otrokove potrebe, torej. Najbrž pa je treba nekako določiti dolžino večernega branja, sicer se lahko zavleče na škodo otrokovega spanja, če si želi, da mu beremo, kolikor si želi. Tedaj se najbrž dogovorimo za eno pravljico oz. eno slikanico.

mag. Tilka Jamnik

Je res treba brati otroku pravljico za lahko noč?
Odgovor:

No, ni nujno, je pa priporočljivo in ugodno vpliva tako na otroka kot na starša. Tako skupaj zaključita dan, branje je umirjanje in užitek, je prehod v mirno spanje. Otroku lahko berete kadar koli, tudi na vlaku, pod krošnjami v parku, popoldne na deževen dan, res kadar koli, toda v vsakem primeru naj bo branje prijetno tako otroku kot vam; to so vajini intimni in lepi trenutki, ki nudijo obema ljubečo bližino. Branje otroku staršu nudi nekakšno oazo miru, ki zelo koristi tudi staršu! Izkoristite čas, spoštovani straši, ko otroci želijo, da jim berete in se ukvarjate z njimi!

mag. Tilka Jamnik

Ne znam dobro brati, ne znam brati v slovenščini, ker ni moj materni jezik.
Odgovor:

Branje v kateremkoli jeziku ugodno vpliva na otroka. Berite mu v jeziku, ki ga obvladate; s tem otroku bogatite besedni zaklad in obenem oba uživata ob branju. Naj vam ne bo nerodno, če se vam tudi sicer v vašem jeziku malo zatika in vam branje ne teče zares dobro. Glasno branje otroku je hkrati poglabljanje čustvenih vezi, je dejanje in dajanje ljubezni, otrok je srečen, ker se ukvarjate z njim, ne gre le za estetski užitek ob leposlovnem besedilu ali usvajanje novih znanj ob poučnem besedilu. Toda več boste brali, bolj sproščeni boste in obema bo res lepo.

Ko pa se otrok uči branja, pa ga vsekakor prosite, da tudi on bere vam. To velja tudi za branje v učnem jeziku otroka, v jeziku novega okolja, ki ga vsi družinski člani morda še ne obvladate dobro. Tedaj je otrok tisti, ki se bo morda še bolj potrudil pri branju, tudi z namenom, da vam pomaga pri učenju jezika novega okolja.

mag. Tilka Jamnik

Naj otroku berem ali pripovedujem pravljice?
Odgovor:

Oboje. Počnite to tako, kot si otrok in vi želita v danem trenutku, v obeh primerih bosta uživala. Če pravljice raje pripovedujete, boste najbrž pogosteje pripovedovali, sicer boste več brali. Nekatere pravljice (predvsem ljudske) so kot nalašč za pripovedovanje. Toda branje bo otroku utrjevalo izkušnjo, da bodo tudi njemu nekoč vsa besedila dostopna … ko bo pač znal brati.

mag. Tilka Jamnik

Kaj pa, če si pravljice izmišljujem oz. izmišljujeva skupaj z otrokom?
Odgovor:

Če je vam in otroku v veselje, je to zagotovo zelo prijetna dejavnost; gre za spodbujanje domišljije in hkrati za poglabljanje medosebnih odnosov! V pripoved bosta namreč vpletala ne le (znane)  pravljične junake in situacije, ampak tudi svoje izkušnje in si spotoma marsikaj povedala. Morda vam bo otrok marsikaj zaupal, kar vam sicer ne bi, vi pa ga boste spotoma malo vzgajali. Strokovnjaki ta način priporočajo oz. uporabljajo tudi kot možnost, da otrok izpove svoje stiske in strahove.

mag. Tilka Jamnik

Imam več otrok različne starosti in vsak bi rad, da mu berem drugo pravljico.
Odgovor:

To je razumljivo in samo do neke mere naporno, sicer pa se boste – kot za vse drugo – dogovorili za vrstni red in pričakovali od otrok razumevanje in potrpežljivost. Sicer pa kaj kmalu to zgleda takole: ko berete najmlajšemu otroku njemu primerno knjigo, tudi starejši uživajo v vaši bližini. Ko berete starejšim otrokom, mlajši gleda ilustracije v svoji knjigi, se zgleduje po starejših, ki poslušajo, uživa v bralnem krogu. Otroci se navadijo in lahko berete vsem ista besedila. Tudi pogovarjate se z vsemi, razlagate neznane besede in preverite, če razumejo. Morda starejše otroke, zdaj enega zdaj drugega, naprosite, da vas občasno zamenjajo pri branju. Vedite pa, da je otrokom vaše branje nenadomestljivo! Spoštovani straši, izkoristite obdobje, ko si otroci želijo, da jim berete in se ukvarjate z njimi!

mag. Tilka Jamnik

Ali je prav, da mlajšemu otroku bere starejši sorojenec, bratec ali sestrica?
Odgovor:

Da, seveda, to sorojence lahko povezuje med seboj, podobno kot igra. Starejšim otrokom je lahko v spodbudo, če berejo mlajšim, tako utrjujejo svojo bralno tehniko in branje se jim zdi bolj osmišljeno. Toda vsaj občasno berite tudi vi, spoštovani starši, svojim otrokom ste nenadomestljivi!

mag. Tilka Jamnik

Kako vem, da je otroška knjiga kakovostna?
Odgovor:

Knjiga je kakovostna, če so uresničene njene funkcije: spoznavna (resnica), etična (vrednote) in estetska (lepote), do neke mere tudi vzgojna, ker gre pač za otroško literaturo. Jezik je neoporečen (pravopisno in slogovno pravilen), ilustracija je dovršena, oblikovanje uravnoteži vse elemente.  Kakovostno knjigo izberemo primerno otrokovi starosti (ali malo bolj zahtevno, da ga spodbuja). V knjižnici prosite za nasvet knjižničarje! Sicer pa so vam v pomoč priporočilni seznami knjig, ki jih pripravljajo MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, posamezne splošne knjižnice v Sloveniji idr. Na našem spletišču najdete vrsto povezav (Nagrajene knjige za otroke, Vodič po dobrih knjigah).

Otrok je dobil v dar nekakovostno knjigo (kič), vendar mu je všeč. Kaj naj naredim?
Odgovor:

Prav tako mu jo boste brali, če vas bo otrok prosil, in prav nič neprijaznega ne boste rekli o knjigi ali v darovalcu te knjige. Toda vi boste posegali po kakovostnih knjigah! V knjižnici, ko izbirate knjige, ki si jih boste izposodili, pa vsekakor otroku skušajte pokazati razliko med kakovostno in nekakovostno knjigo. Toda: slovenske splošne knjižnice si zelo prizadevajo za ponudbo kakovostnih otroških in mladinskih knjig!

mag. Tilka Jamnik

Moj otrok želi, da pregledujeva poučne knjige, ne posluša rad pravljic.
Odgovor:

Tudi takšni otroci so. Ne prevzamejo jih domišljijska besedila, ob njih estetsko ne uživajo. Vseeno jih bomo občasno prosili, da prisluhnejo leposlovnim besedilom. Sicer pa bomo posegli po poučnih knjigah s področij, ki otroka zanimajo.

mag. Tilka Jamnik

Kako otroku beremo poučne knjige?
Odgovor:

V poučnih knjigah ravno tako otroku beremo besedilo, ga po potrebi razlagamo, se pogovarjamo z otrokom, z njim skupaj iščemo nadaljnje informacije v drugih knjigah, strokovnih revijah za otroke, na spletu, v knjižnici (tako ga navajamo na iskanje informacij). Preverjamo, ali informacije razume, primerjamo jih med seboj (tako ga navajamo na kritično vrednotenje). Potrudimo se, da skupaj z njim poiščemo odgovore na njegova vprašanja v ustreznih virih informacij. Branje poučnih knjig  povezujemo z drugimi informativnimi viri (obiščemo muzeje, hišo eksperimentov, živalski vrt idr.), gremo na raziskovalni sprehod v gozd, na travnik, na morsko obalo idr., pogledamo dokumentarno oddajo na TV, video na spletu idr. Spoštovani starši, tako boste tudi vi uživali, prispevalo bo tudi k vaši pismenosti in splošni razgledanosti. Tukaj lahko najdete več nasvetov za dejavnosti glede na starostna obdobja otrok.

mag. Tilka Jamnik

Naj vsako branje otroku nadgradim z dejavnostmi po branju?
Odgovor:

Ne, ni treba. Otroku berete in se odzovete na to, kar si želi poleg branja. Ponavadi je to vedno vsaj malo pogovora. Otroci, ki obiskujejo vrtec, doživijo precej dejavnosti po branju in jih pričakujejo tudi od staršev. Ni pa nujno; morda imajo tega dovolj že v vrtcu in od svojih staršev želijo samo to, da jih stisnejo k sebi in jim berejo. Odvisno je torej od tega, kaj želite vaš otrok in ne nazadnje tudi vi, ki mu berete. Če mu berete pravljico za lahko noč, boste brali primerno pravljico (ali kako drugo leposlovno besedilo) in mu brali umirjeno, da ga bo zazibalo v sen. Če želite podkrepiti kakšen vzgojni ukrep, mu boste brali slikanico npr. o umivanju zob, zdravi prehrani, bontonu pri obrokih itd. Če ga želite z zgodbo spodbuditi k neki dejavnosti, jo boste brali čez dan in si vzeli čas, da bosta to dejavnost skupaj izvedla. Če želite spodbujati razvoj njegove pismenosti, boste posegali po različnih bralnih gradivih z različnih področij in izvajali vrsto dejavnosti. Tukaj lahko najdete več nasvetov za dejavnosti glede na starostna obdobja otrok.

mag. Tilka Jamnik

Naj otroka v predšolskem obdobju učim branja? Kaj narediti, če si on to želi?
Odgovor:

Otroka v predšolskem obdobju ne učimo branja. Toda, če mu redno in veliko beremo, ga bo branje začelo zanimati, tedaj ga pač podpremo. Torej spontano, nič na silo. Največ naredimo za otrokovo kasnejše uspešno učenje branja in razvoj njegove pismenosti, če mu v predšolskem obdobju veliko beremo najrazličnejša besedila in so mu dostopna različna bralna gradiva.

mag. Tilka Jamnik

Kaj menite o otroških revijah?
Odgovor:

Kakovostne otroške revije so odlično bralno gradivo, ker nudijo zelo različna besedila in različne spodbude za razvoj pismenosti. Poleg tega je prijetno, ker nova številka revije prinaša vedno nove vsebine! Proti koncu te strani lahko najdete predloge za revije za otroke in mlade.

mag. Tilka Jamnik

Naj se vključimo v »predšolsko bralno značko« vrtcu, čeprav otroku doma veliko beremo?
Odgovor:

Da, vsekakor, ker bodo otroka spodbujali tudi vrstniki, skupaj se bodo veselili bralnih izzivov in srečanj. Predvsem pa je to vključevanje spodbudno za starše. Različne oblike »predšolske bralne značke«, naj se dogajajo v vrtcih in v splošnih knjižnicah pod kakšnim koli imenom, so namreč predvsem strokovno spodbujanje staršev, da berejo svojim otrokom, gre za spodbujanje družinskega branja in družinske pismenosti. Več

mag. Tilka Jamnik

Naj se otrok uči brati besedila v velikih tiskanih črkah?
Odgovor:

Ponavadi so prve besede, ki jih otrok prepozna (prebere?), res napisane z veliki tiskanimi črkami (verzalkami). In tudi podpiše se z veliki črkami. Toda zares naj se uči otrok brati tako, kot pričakujejo v šoli. Nekateri prisegajo na začetno učenje branja z velikimi tiskanimi črkami, drugi ne. Če otroku veliko beremo, začne brati nekako spontano in normalna tiskana besedila (z velikimi in malimi tiskanimi črkami). Več tukaj: Začetki branja pri otrocih

mag. Tilka Jamnik

Naj vodim otroka na pravljične ure in druge prireditve v knjižnici?
Odgovor:

Da, vsekakor, če si otrok to želi in mu je všeč, če vi menite, da so prireditve dobre in tudi, če so v bližini vašega doma. Sicer pa je bolje, da otroku berete vi in se ukvarjate z njim. V sodobnem času so delavniki zelo dolgi in bi bilo tudi škoda, da niste z otrokom tisto malo časa, ki vam sploh preostane. Morda otrok, ki hodi v vrtec, sploh ne želi dodatnih dejavnosti v popoldanskem času, ampak si želi biti doma, s starši in drugimi družinskimi člani.

mag. Tilka Jamnik

Včasih si vzamem pol ure časa in si kaj preberem tudi vpričo otroka. Saj to ni nič narobe?
Odgovor:

Nasprotno, tako otrok spoznava, da branje ni le neka dejavnost, povezana z njim, z otroštvom in z obdobjem obveznega izobraževanja, ampak da tudi odrasli beremo. Odrasli bralci smo zgled, da je branje koristna in prijetna vseživljenjska dejavnost. Nič ni narobe, če se starš z otrokom kar dogovori, da bo najprej bral njemu, potem pa nekaj časa tudi sam.

mag. Tilka Jamnik

Naj otroku preberem pravljico pred ogledom lutkovne predstave, narejene na podlagi pravljice, ali kasneje?
Odgovor:

Če menite, da bi branje otroku olajšalo razumevanje, potem mu pravljico preberite vnaprej, sicer to naredite po ogledu. Morda pa si bo otrok želel ogledati predstavo prav zato, ker pravljico pozna in mu je všeč. To je zelo različno, odvisno tudi od starosti otroka, zahtevnosti predstave in kako/koliko vajen je otrok predstav. Malo priprave, morda namig ali opozorilo, v nobenem primeru ne more škoditi.

mag. Tilka Jamnik

Otrok ne želi, da mu berem, rad pa gleda risanke na TV oz. na spletu.
Odgovor:

Glede na to, da prav branje ugodno vpliva na vsestranski razvoj otroka, povsem brez branja ne bo šlo/naj ne bi šlo (Zakaj bi morali starši spodbujati branje pri otroku?). Počasi ga – ob ugasnjenem TV in računalniku – navajajte na malo branja, 10 – 20 minut na dan, z besedili s področij, ki ga zanimajo. Poleg tega si vsi otroci želijo pozornosti in bližine svojih staršev. Da bi se majhen otrok lahko uprl ljubečemu staršu z zanimivo knjigo v naročju? In priložnosti, da se starš posveti samo njemu? Nikoli ni prepozno, da začnemo brati svojemu otroku.

mag. Tilka Jamnik

Je pametni telefon res tako nevaren za otroka?
Odgovor:

Mlajši je otrok, manj primerno je, da mu dajemo v roke pametni telefon. Branje ugodno vpliva na njegov vsestranski razvoj. Nikakor ni primerno, da pametni telefon zasvoji vso otrokovo pozornost in to izkoristimo kot varuško otroku oz. da nadomesti večino našega ukvarjanja z otrokom. Več o digitalni pismenosti.

mag. Tilka Jamnik

Naj otroku res berem tiskane knjige? Kaj ni vseeno, če mu berem z zaslona računalnika, tablice, pametnega telefona in podobno?
Odgovor:

Mlajši je otrok, bolj potrebno in primerno je, da mu beremo tiskane knjige, zaradi več razlogov. Branje lažje prilagodimo otrokovemu dojemanju in ga vključimo v samo bralno dejavnost (dviguje zavihke, obrača liste, izvaja druge aktivnosti z igralnimi knjigami); laže osredotočimo njegovo pozornost;  kakovostne otroške knjige – slikanice – so bogato ilustrirane in dobro oblikovane, kar nudi estetski užitek; knjiga je prijeten predmet, ki ga vzamemo v naročje in beremo skupaj z otrokom. Zaslonski mediji so do neke mere tudi škodljivi.

Seveda ni nič narobe, celo nasprotno, če z večjim otrokom skupaj iščemo informacije na spletu, na pametnem telefonu ipd. in ga tako učimo koristne, kritične in varne uporabe zaslonskih medijev.

mag. Tilka Jamnik

Moj otrok že gladko bere sam. Naj mu še vedno glasno berem?
Odgovor:

Da, vsekakor, če si otrok to želi. Dogovorimo se z njim, da najprej on nekaj prebere (tako preverimo, da bere z razumevanjem), potem pa mu beremo, kar želi; to branje mu nudi našo pozornost in toplino, čustveno bližino, v kateri je užival kot mlajši otrok in jo še vedno potrebuje.

mag. Tilka Jamnik

Kako pomagam otroku, da bo bral gladko in z razumevanjem?
Odgovor:

Spodbujamo ga, da bere, beremo izmenično z njim, ponudimo mu besedila s področji, ki ga zanimajo, pogovarjamo se z njim o prebranem. Za spodbudo mu glasno beremo, kar si želi. Več o motivaciji za branje.

mag. Tilka Jamnik

Starejši je otrok, manj bere. Kako naj spodbujam otroka v višjih razredih OŠ, da bo bral?
Odgovor:

Če je otrok uspešen učenec, potem najbrž bere z razumevanjem. Sicer pa lahko občasno preverite, kako razume posamezna poglavja v različnih učbenikih. Občasno se pozanimajte, kaj mora prebrati za domače branje in kako so mu tista dela všeč. Ali bere za bralno značko oz. v katerem od bralnih projektov? Zanimajte se za njegove bralne obveznosti v šoli, pogovarjajte se z njim, zakaj mu ni do branja, svetujte mu knjige glede na njegove interese. Ste starši bralci, redno berete in vas otrok vidi brati? Imate družinsko knjižnico in uporabljate priročnike za različne dejavnosti (izletnikovanje, vrtnarjenje, ročna dela idr.)? Vse to spodbudno vpliva na bralno pismenost otroka in vseh družinskih članov. Povezava na dejavnosti v tem obdobju.

mag. Tilka Jamnik

Ob začetku šolskega leta otroci običajno dobijo za nalogo spis z naslovom Kako sem preživel počitnice. Vsako leto je isti problem: kako začeti spis, kaj napisati? Živimo s starimi starši in vsi nekaj predlagamo, a nič ni pravo. Ali obstaja kak način, kako olajšati pisanje spisov?
Odgovor:

Navodilo, kako pisati spise, ne obstaja, saj naj bi bil vsak malo drugačen in predvsem oseben izdelek učenca. Možno si je malo pomagati, kot pri odgovorih na vprašanja. Če otrok dobi naslov »Kako sem preživel počitnice?« lahko začne pisati tako, da odgovori najprej na vprašanje: Šolske počitnice so bile vesele, ker sem bil na Triglavu. Ali: Šolske počitnice so bile žalostne, ker si je mama zlomila roko in sva z bratom morala celo poletje kuhati .

Sledijo odgovori na naslednja vprašanja: kje je bil na počitnicah, s kom je bil, kdaj, koliko časa, ali se je kaj posebnega zgodilo, ali bi si takšne počitnice še kdaj želel. Z odgovori na takšna in podobna vprašanja nastane že dovolj besedila za šolski spis.

dr. Livija Knaflič

Moj otrok obiskuje osmi razred osnovne šole. Vsa leta ima težave z branjem, bere počasi, hitro se utrudi, če pa je utrujen, si ne zapomni, kar je prebral. Za domače branje mu običajno beremo drugi odrasli v družini. Takrat dolgo zdrži in si veliko bolje zapomni. Zanima me, ali je prav, da tako velikemu otroku drugi berejo obvezno čtivo.
Odgovor:

Nekateri otroci se dolgo in težko učijo brati, pri manjšem številu otrok pa težave z branjem vztrajajo vse življenje. Pri večini teh otrok gre za neko obliko disleksije, ki potrebuje strokovno obravnavo. Kljub strokovni pomoči otrok napreduje počasneje, kot naraščajo šolske zahteve po branju.

Če je otroku branje naporno, se hitreje utrudi. Utrujen je manj zbran, peša pa tudi pomnjenje. Za naloge, ki so povezane z branjem, porabi veliko več časa in energije kot drugi učenci.

Zato menim, da je prav, da se otroku pomaga z branjem daljših besedil. Ko otroci enkrat dovolj dobro obvladajo tehniko branja , da se lahko posvetijo vsebini, si želijo tudi sami brati. To jim omogoča več svobode: lahko se ustavijo ali kaj ponovno preberejo, lahko preskočijo del besedila. A do takrat mu lahko brez škode beremo in prihranimo moč in čas.

dr. Livija Knaflič

Smo petčlanska družina, vsi radi beremo razen najmlajše hčerke. Obiskuje drugi razred, zna že dobro brati, prebere samo tisto, kar je nujno za šolo in nič več. Medtem ko ostali beremo, se zabava z risanjem in drugimi ustvarjalnimi igrami. Ker ostali člani družine radi in veliko beremo, se mi zdi, da veliko zamuja, saj je toliko dobrih knjig na voljo. Ali je možno takšnega otroka pridobiti za branje?
Odgovor:

Branje je veščina, ki jo v današnjem času veliko uporabljamo. Branje knjig je ena od oblik preživljanja prostega časa. Poleg sprostitve nam omogoča spoznavanje sveta, drugih in drugačnih ljudi, njihovega mišljenja in čustvovanja itn. Po branju dobre knjige imamo občutek, da smo notranje bogatejši.

A v svetu je veliko ljudi, ki ne berejo knjig, verjetno jih je več kot bralcev. Sprostitev najdejo na drugačen način, znanje in modrost črpajo iz življenja, iz svojih in tujih izkušenj.

Za današnji čas je pomembno, da otrok in pozneje odrasli dobro obvlada vse oblike pismenosti in da jih z lahkoto uporablja vsakič, ko jih potrebuje, bodisi pri delu, za branje navodil o uporabi zdravil ali pisanju opravičil za svojega otroka. Branje knjig v otroštvu pomembno prispeva k boljšemu obvladanju branja, spoznavanju jezika in pridobivanju znanja. Pri branju je pomembna notranja motivacija in želja po branju. Kakršnakoli prisila ne obrodi sadov. Ob zgledu, ki ga ima otrok v družini, obstaja velika verjetnost, da ga bo zamikalo branje knjig pozneje v življenju.

dr. Livija Knaflič

Kako naj otroku berem slikanico brez besedila?
Odgovor:

Branje slikanice brez besedila otroku je lahko zabavno in poučno. Tu je nekaj korakov, ki vam lahko pomagajo pri branju slikanice brez besedila otroku:

Začnite s tem, da si skupaj z otrokom ogledate vse ilustracije v slikanici. Pustite mu, da prosto opazuje slike in se navdušuje nad podrobnostmi.

Medtem ko opazujete slike, postavljajte otroku odprta vprašanja. Na primer: “Kaj vidiš na tej sliki?” ali “Kaj se dogaja tukaj?“. To spodbuja otroka k opazovanju in razmišljanju.

Spodbujajte govorjenje: Ko otrok opisuje slike, spodbujajte govorjenje. Pozivajte ga, naj pove, kaj mu je všeč na določeni sliki, kaj misli, da se bo zgodilo ali kako se počutijo liki na sliki.

Povezujte s svojimi izkušnjami: Vprašajte otroka, ali lahko poveže slike s svojimi izkušnjami. Na primer: “Ali si kdaj doživel/-a kaj podobnega?” ali “Kako bi ti rešil/-a to situacijo?“.

Poudarjajte, da ni napačnih odgovorov. Spodbujajte otrokovo domišljijo in ga vprašujte, kaj si misli, da bi se lahko zgodilo, ali kaj bi lahko rekli liki na sliki.

Pomagajte otroku pri oblikovanju celotne zgodbe glede na slike. Vprašajte ga, kaj se bo zgodilo potem in kako se bo zgodba končala.

Spodbujajte otroka, naj uporablja raznolik besednjak in izraža svoje misli jasno. pri tem lahko vključite opisovanje barv, oblik, čustev in dejanj likov.

Bodite aktivni poslušalec. Otroka pozorno poslušajte, bodite odprti za njegove ideje in občutke ter spodbujajte njegovo aktivno sodelovanje v procesu raziskovanja zgodbe.

Po potrebi si ponovno oglejte slike in z otrokom ponovno razpravljajte o podrobnostih. Ponovno branje lahko prinese nove ideje in poglobi razumevanje zgodbe.

Branje slikanice brez besedila je lahko odlična priložnost za razvoj jezikovnih in bralnih spretnosti, spodbujanje domišljije ter krepitev povezave med odraslo osebo in otrokom med branjem.

 

dr. Barbara Baloh

Ali sploh beremo, če otroku pripovedujemo ob sliki?
Odgovor:

Da, če otroku pripovedujemo ob sliki, dejansko izvajamo vrsto bralne dejavnosti. Branje ni omejeno le na interpretacijo pisanih besed; temveč vključuje tudi sposobnost razumevanja in interpretacije vizualnih elementov, kot so ilustracije, slike, diagrami itd.

Ko otroku pripovedujemo ob sliki, lahko to štejemo za vrsto “branja slike” ali “vizualnega branja.” To vključuje opazovanje vizualnih elementov, prepoznavanje podrobnosti, razumevanje povezav med slikami in ustvarjanje pomena brez uporabe besedila.

Odrasla oseba, ki otroku pripoveduje ob sliki, lahko še vedno vodi bralno izkušnjo, spodbuja razvoj bralnih spretnosti in razumevanje pripovedi. Pomembno je, dad otroku postavljamo vprašanja, spodbujamo opazovanje, govorjenje in razvijanje zgodbe na podlagi vizualnih elementov. To bo otroku pomagalo pri razvoju različnih bralnih spretnosti, vključno z vizualno pismenostjo in razumevanjem pripovedne strukture.

dr. Barbara Baloh

Kaj naj otroku povem ob slikanici brez besedila?
Odgovor:

Pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila lahko otroku ponudite številne spodbude in informacije, ki bodo spodbudile raziskovanje, razumevanje in razvoj jezikovnih ter bralnih spretnosti. Tu je nekaj stvari, ki jih lahko otroku poveste ob slikanici brez besedila:

Začnite s preprostim opazovanjem slik. Na primer: “Poglej, kaj vidiš na tej sliki?

Spodbujajte otroka, naj opisuje podrobnosti na sliki. Na primer: “Kako izgleda ta oseba?” ali “Katere barve vidiš?

Postavljajte vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje. Na primer: “Kaj se ti zdi, da se dogaja na tej sliki?” ali “Kako misliš, da se bo zgodba razvijala naprej?

Spodbujajte otroka k domišljijskemu razmišljanju. Na primer: “Kaj bi se zgodilo, če bi bil ti junak te zgodbe?” ali “Kako misliš, da se počuti ta žival?

Povežite slike z otrokovimi izkušnjami. Na primer: “Ali si kdaj doživel/-a kaj podobnega?” ali “Kako bi ti rešil/-a to situacijo?

Spodbujajte otroka, naj oblikuje svojo zgodbo glede na slike. Na primer: “Kako misliš, da se bo zgodba nadaljevala?” ali “Kaj bi se zgodilo, če bi bil ti avtor te zgodbe?”

Razpravljajte o čustvih likov na sliki. Na primer: “Kako se zdi, da se počuti ta lik?” ali “Kako bi se počutil ti v tej situaciji?

Ponovite raziskovanje slik in spodbujajte otroka, da nenehno raziskuje podrobnosti. Na primer: “Kaj opaziš tokrat, pa prej nisi?

Spodbujajte uporabo raznolikega besednjaka in podpirajte otrokovo verbalno izražanje. Na primer: “Kako bi lahko opisal/-a to sliko?” ali “Kako pa temu rečemo z drugo besedo?

Pohvalite otroka za njegove opazke, ideje in prispevke. Spodbujajte ga k nadaljnjemu razmišljanju in izražanju.

S temi spodbudami otroka vodite skozi razumevanje slikanice brez besedila, hkrati pa spodbujate njegov jezikovni razvoj, domišljijo in kritično razmišljanje.

 

dr. Barbara Baloh

Ali moram zgodbo v slikanici brez besedila vedno povedati na enak način, uporabiti iste besede?
Odgovor:

Slikanic brez besedila ni treba vedno pripovedovati na enak način ali uporabljati istih besed. Pravzaprav je ena od prednosti slikanic brez besedila ravno ta, da omogočajo prilagajanje zgodbe glede na kontekst, interes otroka in različne situacije. V nadaljevanju navajam nekaj razlogov, zakaj lahko uporaba različnih besed in prilagajanje pripovedi obogati izkušnjo otroka:

Zgodbe se lahko prilagajajo starosti in razvojnim stopnjam otrok. Mlajši otroci potrebujejo preprostejše pripovedi, medtem ko starejši razumejo bolj kompleksne zgodbe. S spreminjanjem besed in načina pripovedovanja spodbujate otroka k lastni ustvarjalnosti. Otroci imajo lahko različne ideje o tem, kako bi se zgodba lahko razvijala.

Vsak posameznik ima svojo edinstveno interpretacijo slik. Omogočite otroku, da slika svojo zgodbo in razvija lastno razumevanje.

Prilagajanje pripovedi otrokovemu zanimanju ohranja njegovo pozornost in spodbuja aktivno sodelovanje. Če se osredotočite na teme, ki so mu blizu, se bo počutil bolj vključenega v pogovor, zato bo aktivneje sodeloval v pogovoru.

S spreminjanjem besed in strukture pripovedi spodbujate raznolikost v jezikovnih izrazih, kar prispeva k otrokovemu bogatejšemu besedišču.

Poskusite pripovedovati zgodbo z različnih zornih kotov in z različnimi poudarki. To bo spodbudilo otroka, da bo bolj pozoren na različne vidike pripovedovanja in razumevanje slike.

Pomembno je, da v pogovoru z otrkom ostanete prilagodljivi in odzivni na otrokovo razmišljanje ter mu omogočate, da aktivno sodeluje v pripovedovanju zgodbe. Slikanice brez besedila so odlična priložnost za spodbujanje individualnosti in ustvarjalnosti pri otrokovih bralnih dejavnostih.

 

dr. Barbara Baloh

Kaj pa, če je moja interpretacija slikanice brez besedila zgrešena?
Odgovor:

Vaša interpretacija slikanice brez besedila nikoli ni napačna ali zgrešena. Ena od lepot slikanic brez besedila je ravno v tem, da omogočajo različna razumevanja in interpretacije. Različni ljudje lahko vidijo isto sliko, ki bo iz njih izvabila različne zgodbe ali občutke.

Če je vaša interpretacija ilustracije drugačna od tiste, kot jo vidi otrok ali druga oseba, je to lahko odlična priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj in idej. Spodbudite otroke, da delijo svoje misli in razlage ter jim dovolite, da sami oblikujejo zgodbo. To ne samo krepi njihovo domišljijo in kritično razmišljanje, ampak tudi poudarja, kako lahko ista slika navdihuje različne zgodbe in razumevanja.

Če se znajdete v situaciji, kjer otrok ali druga oseba predstavi drugačno interpretacijo, se odzovite pozitivno. Uporabite to priložnost za spodbujanje razprave in razmišljanja. Lahko poveste, kako ste videli sliko, vendar poudarite, da je prav tako pomembno, kako jo vidijo drugi. To prispeva k bogastvu in raznolikosti razmišljanj ter hkrati spodbuja spoštovanje različnih pogledov.

 

dr. Barbara Baloh

Zahvaljujemo se mag. Tilki Jamnik, dr. Liviji Knaflič in dr. Barbari Baloh za bogate odgovore na vprašanja.

DOGODKI

39. mednarodni kongres IBBY (Trst)

30. avgusta 2024 - 1. septembra 2024

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content