Pismenost od A do Ž

Pismenost od A do Ž

A

 

B

Bralna kultura je splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih oblikujemo in posredujemo v zvezi z branjem, ki jih sporočamo kot posamezniki ali kot skupnosti (vir: Bralno društvo Slovenije) Bralna kultura pa ne pomeni le našega odnosa do branja samega. Vanjo vključujemo tudi izposojo in nakupovanje knjig, količino in vrsto prebranih del, branje elektronskih knjig in dejavnosti, povezane s spodbujanjem bralne pismenosti.

Branje je sporazumevalna dejavnost, pri kateri razumemo zapleten sistem znakov in simbolov in jih znamo pretvoriti v pomensko razumljive vsebine. Usvojena tehnika branja in razumevanje prebranega še ne prispevata k razvoju dobrega bralca. Dober bralec je kritičen bralec; besedilo razume, primerja, ga vrednoti in se zna iz zapisanih besedil učiti. Poznamo informativno branje, selektivno ali diagonalno branje in podrobno ali študijsko branje.

Bralna pismenost je ena od sestavin pismenosti, ki poleg branja vključuje tudi poslušanje, govorjenje in pisanje. Ker je to strategija bralne pismenosti, se v njej osredinjamo samo na bralno aktivnost, pisanje pa omenjamo v povezavi z odzivom na prebrano.  Je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi.

 

C

 

D

Digitalna pismenost se nanaša na zavedanje in sposobnost posameznikov, da ustrezno uporabljajo digitalna orodja, aplikacije in storitve, prek njih gradijo novo znanje, iščejo informacije in jih znajo kritično ovrednotiti, oblikujejo svoj medijski izraz in komunicirajo z drugimi v različnih življenjskih situacijah (pri delu, v življenju, pri učenju, pri skrbi za svoje zdravje, finance ipd.) in tudi da razmišljajo o svojem vedenju in delovanju v digitalnem okolju.

Družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki potekajo znotraj družine in so povezane s pismenostjo. Pri tem mislimo predvsem na dva rodova znotraj družine in na dejavnost, ki poteka medgeneracijsko med otroki in odraslimi. Z vidika predšolskega otroka zajema družinska pismenost dejavnosti, ki so pred formalnim opismenjevanjem in predstavljajo pripravo na učenje branja in pisanja.

Didaktična gradiva so različni viri, ki jih lahko starši ali strokovni delavci uporabljajo neposredno pri delu s svojimi otroki. Razlikujejo se glede na cilje, značilnosti učencev in pogoje za učenje ter glede na dostop do infrastrukture oziroma tehnologij.

Disleksija je najpogostejša specifična učna težava na področju branja in je nevrobiološkega izvora. Otroci imajo težave z natančnim in tekočim prepoznavanjem besed ter slabe sposobnosti črkovanja in dekodiranja. Te težave so običajno posledica odstopanja na fonološkem (slušnem) področju, ki je pogosto nepričakovano glede na njegove druge kognitivne sposobnosti. Sekundarne posledice disleksije pa lahko vključujejo težave pri razumevanju prebranega in pa slabe bralne izkušnje, ki lahko ovirajo rast besedišča in osnovnega znanja (Definition of Dyslexia, b.d.).

Diskalkulija je specifična učna težava, ki se odraža pri učenju matematike. Težave, značilne za diskalkulijo, se lahko kažejo na različnih področjih, in sicer na področju razumevanja matematičnih pojmov (npr. ulomek), usvajanja veščin štetja (predvsem štetje nazaj, štetje v zaporedju in fleksibilno štetje), predstavljanja mer (npr. pretvarjanje merskih enot), pomnjenja proceduralnih znanj (npr. postopkov računskih operacij), reševanja besednih problemov ter  pomnjenja dejstev (npr. aritmetičnih dejstev) in geometrijskih pojmov (npr. premica, lik, ploščina).

Dispraksija je motorična koordinacijska motnja, ki se odraža pri jezikovnem izražanju, neverbalni komunikaciji (slabo prepoznavajo neverbalne znake in tudi sami velikokrat uporabljajo neustrezne), pisanju (imajo težave s kontrolo pritiska, smerjo zapisa, gibanjem pisala, avtomatizacijo pisanja, zato neprestano zavestno kontrolirajo zapis posameznih črk), branju (se izgubljajo v tekstu), pri orientaciji in gibanju v prostoru.

Disgrafija je motnja pri pisanju, rokopis je nečitljiv, slabo postavljen na listu in ne poteka vodoravno. Besede so stisnjene med seboj ali pa je prostor med njimi neenakomeren. Črke izgledajo nedokončane in tanke, včasih pa otrok toliko pritiska svinčnik, da strga papir.

Dislalija je nezmožnost ali nepravilnost izgovorjave posameznih glasov, besedni zaklad je zadovoljiv, stavek pa slovnično pravilen. To je najpogostejša govorna motnja predšolskih in šolskih otrok. Izraža se kot pomanjkanje glasu (omisija), zamenjava nerazvitega glasu z drugim (substitucija) ali poškodba posameznih glasov (distorzija). Poznamo vse od lahkih artikulacijskih motenj do nezmožnosti spremljanja govornega sporočila, ki zato ustvarja negativen odnos do govora.

Družina je osnovna enota človeške družbe, v kateri posamezniki zadovoljujejo svoje biološko-reprodukcijske, psihološke, ekonomske in sociološko-kulturne potrebe. Je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

 

E

 

F

Fonološko zavedanje je razumevanje, da je govorjeni jezik sestavljen iz manjših sestavnih delov. Ko imamo razvito fonološko zavedanje, vemo, da lahko vsako besedo razdelimo na zloge (na primer besedo »kolo« na zloga /ko/ in /lo/) in posamezne glasove oz. foneme (na primer besedo »metla« na glasove /m/, /e/, /t/, /l/ in /a/). Hkrati znamo z glasovi manipulirati, torej jih dodajati, menjati ali brisati (poznamo odgovore na vprašanja, kot so: “Kaj se zgodi, če v besedi »glas« odstranimo /g/? Kaj se zgodi, če besedi muc dodamo glas /a/?”). Če povemo še strokovno, je fonološko zavedanje občutljivost posameznika na glasovno strukturo besed lastnega jezika (Marcijan Kepec, 2016).

 

G

Glasno branje je učna praksa, pri kateri učitelji, starši in skrbniki otrokom naglas berejo besedila. Bralec v branje vključuje različne pristope od variacije tona, tempa, glasnosti, premorov, očesnega stika, vprašanj in komentarjev, da doseže tekoče in prijetno spremljanje besedila. Glasno branje pa ni pomembno samo pri otrocih, ki še ne znajo brati, temveč tudi pri starejših in ljudeh s pomanjkljivo izobrazbo, saj spodbuja in krepi poslušanje, govorjenje in pripovedovanje zgodb, hkrati pa pomagati pri krepitvi in ohranjanju možganskih funkcij.

Glasovno zavedanje: glej Fonološko zavedanje

Govorno-jezikovne motnje – o njih govorimo takrat, kadar govor odstopa od normale v tolikšni meri, da vzbuja našo pozornost (bolj kot na vsebino smo pozorni na način govora), “govorca” težje razumemo ali je onemogočena verbalna komunikacija (pogovor). Neobravnavane govorne in ali jezikovne motnje lahko povzročijo težave pri branju in pisanju ter učenju nasploh.

 

H

 

I

Ilustracija je predstavitev in prikaz besedilne vsebine z likovnimi sredstvi. Zamisli iz besedila so udejanjene oz. materializirane v vizualizacijah v obliki risbe, slike, fotografije itd., ki na nov način razkrijejo in osvetlijo (illustrare pomeni razsvetliti) besedno sporočilo.

Interákcija pomeni knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje

Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin. Običajno ob izobraževanju mislimo na organizirano dejavnost družbe, ki jo v formalnih oblikah izvajajo javne ali privatne šole, vrtci in druge izobraževalne institucije z namenom povečevanje znanja otrok in mladostnikov, tudi odraslih. Izobraževanje vedno nastopa v paru z vzgojo pri čemer dosega tudi manj otipljive, a celo pomembnejše cilje: dobre presoje, pravičnost in modrost.

 

J

Jezikovna zmožnost pomeni učinkovito sporazumevanje z besednim jezikom, za kar potrebujemo obvladanje oz. znanje danega besednega jezika. Človekova jezikovna zmožnost je zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/skladenjske/slovnične, pravorečne in pravopisne zmožnosti.

 

K

Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnično gradivo predstavljajo knjige, revije in ostale publikacije ter drugi nosilci informacij.

Kognitivni razvoj je razvoj mišljenja oziroma miselnih procesov v smeri čedalje večje kompleksnosti in izdelanosti. Raziskovanje kognitivnega razvoja poteka najintenzivneje na področjih nevrologije in psihologije. (več v Piagetova teorija spoznavnega razvoja)

Komunikacija je sestavni del vsakdanjega življenja. Nihče ne more živeti, ne da bi komuniciral z drugimi ljudmi. S komuniciranjem človek spoznava svet, v katerem živi, druge ljudi in sebe samega (spreminja svoja stališča, navade, vrednote, vedenje…). Ljudje se naučijo govoriti in komunicirati s svojimi bližnjimi že v prvih letih življenja. Večina ljudi misli, da se nauči sporazumevati že s tem, ko se nauči govoriti in poslušati. A žal ni tako. Uspešno sporazumevanje med ljudmi ne poteka avtomatično. Komunikacija je vedno dvosmeren proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila oz. simbole, ki so povezani z določenim pomenom.

 

L

Lahko branje rečemo tistim besedilom, ki jih lažje beremo in razumemo. Namenjeno je osebam, ki težje berejo.

 

M

Medijska pismenost se nanaša na sposobnosti, znanja in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo medijev. Obsega veščine, znanje in razumevanje, ki omogoča potrošnikom uporabo medijev na varen in učinkovit način (47. člen uvoda AVMS).

Motivacija je notranji proces, ki nas spodbuja k aktivnosti in je glavni element postavljanja in doseganja ciljev. Izhaja iz naših želja in potreb, da nekaj naredimo, hkrati pa tudi pojasnjuje naša ravnanja.

Motivacija za branje je naša notranja potreba, da bi brali. Med glavne dejavnike, ki spodbujajo željo po branju, uvrščamo otrokov interes za branje, njegov odnos do branja in njegovo vrednotenje različnih bralnih aktivnosti. Bralna motivacija dodaja branju različnih vsebin smisel in hkrati spodbuja posameznika, da pri branju vztraja in izkušnjo branja želi ponoviti. Motivacija za branje je pomembna, da otrok prepozna branje kot pozitivno aktivnost, hkrati pa pozitivno vpliva na njegove spretnosti branja.

 

N

 

O

Opismenjevanje je nepretrgan (kontinuiran) proces, ki se začne veliko pred spoznavanjem črk in učenjem branja in pisanja. Pismenost razvijamo in ohranjamo vse življenje.

 

P

Pravljične poti so zabavni, izobraževalni in ustvarjalni tematski izleti za otroke in družine. Povezani so z različnimi pravljicami in pripovedkami iz ljudskega izročila, vključujejo pa tudi različne naravne in kulturno-zgodovinske kraje in dogodke in s tem bogatijo našo izkušnjo preživljanja časa v naravi.

Pismenost je pridobljena sposobnost branja in pisanja, ki po definiciji Unesca vključuje tudi zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil.

Pogovorno branje starše spodbuja, da se skozi celotno zgodbo ali pripovedko ves čas ukvarjajo z otroki. Na primer, starši svojega otroka prosijo, naj opiše ilustracije, pove, kaj misli, da se dogaja na strani, in predvidi, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. Ta način branja združuje interakcijo med vizualno stimulacijo preko ilustracij, besedami iz besedila in čustveno varnostjo, ki jo nudi član družine. Tovrstne interakcije povečujejo razpon pozornosti, pomagajo vzpostavljati čustveno vez med starši in otroci in krepijo komunikacijo.

Pozornost najpogosteje opredeljujemo kot zavestno oz. namerno usmerjanje psihične in psihomotorične aktivnosti k določeni vsebini ali določenemu viru. Je primarna kognitivna sposobnost, prisotna pri večini aktivnosti, ki jih ne izvajamo avtomatizirano. Ima pomembno vlogo pri mišljenju, spominu, govoru in reševanju nalog, vključuje pa tudi čustvene in vedenjske vidike ter ima velik vpliv v procesu učenja. Učinkovita pozornost omogoča, da uspemo svoje misli in dejavnosti  za dlje časa usmeriti k določeni vsebini, pri tem pa se ne odzvati na morebitne moteče dražljaje iz okolice.

 

R

Razvojna stopnja je stopnja socialnega, čustvenega in intelektualnega razvoja, na katerem se nahaja posameznik. Vključuje različne zmožnosti, veščine, spretnosti in znanja, ki naj bi jih posameznik obvladal v določenem obdobju življenja.

 

S

Sporazumevalna zmožnost je zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst.

 

Š

 

T

 

U

Učne težave so predvsem tiste težave otrok v šoli, ki so povezane z večjo ali manjšo šolsko neuspešnostjo. Lahko so splošne ali specifične, oboje se razprostirajo od lažjih do težjih, od enostavnih do zapletenih in po trajanju od tistih, ki so vezane na krajša oziroma daljša obdobja šolanja, do tistih, ki trajajo vse življenje. Nekateri učenci  imajo samo splošne učne težave, nekateri le specifične, mnogi imajo učne težave obeh vrst.

Učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so pojasnila o geoloških, živalskih in rastlinskih zanimivostih.

 

V

Večjezičnost je sposobnost posameznega govorca ali skupnosti govorcev, da učinkovito komunicira v treh ali več jezikih.

Večkulturnost pomeni soobstajanje več kultur in različnih skupnosti na določenem ozemlju. Tudi: multikulturnost, multikulturalizem

 

Z

Zgodnja pismenost – glej Porajajoča se pismenost

Zmožnost je lastnost, značilnost koga, da lahko uresniči, opravlja kako dejanje, dejavnost

 

Ž

 

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

DOGODKI

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content