Pismenost v domačem okolju se večinoma ocenjuje glede na pogostost branja otrokom in dejavnosti, ki neposredno pripravljajo otroka na učenje branja in pisanja. Manj bralnih navad se pogosto povezuje z dejavniki, kot so nižja stopnja izobrazbe, revščina, priseljena družina … O družinah, v katerih se manj bere otrokom, je razširjeno mnenje, da se pri njih znanje in izobrazba ne uvrščata med vrednote. Danes vemo, da so tudi med njimi družine, ki izobraževanje zelo cenijo in v njem vidijo rešitev in izhod iz revščine za svoje otroke, vendar nekaterim življenjske okoliščine ne dopuščajo, da bi otrokom zagotovili boljšo pripravljenost na šolanje.
Pri današnjem načinu življenja se v razvitem svetu nihče več ne more izogniti stiku z različnimi oblikami tiskanega gradiva in elektronskih informacij v različnih medijih. Vsaka družina in vsi njeni člani so v stiku s pismenostjo v najširšem pomenu besede. Večina otrok se že pred vstopom v šolo seznani z različnimi oblikami tiska in ne glede na to, v kakšnem družinskem okolju živi, si pridobi določene izkušnje in znanja, povezane z opismenjevanjem.
Naštejmo nekaj dejavnosti, povezanih s pismenostjo, ki so razširjene in prisotne v skoraj vseh družinah:
Gledanje televizije je pogosta oblika zabave ali razvedrila, ob kateri se otroci običajno srečujejo s črkami na televizijskem zaslonu, z branjem televizijskega programa ter z branjem podnapisov. Pri tem si zapomnijo logotipe posameznih televizijskih programov ter napoved posameznih oddaj; če gre za črkovne znake, je lahko to že zametek branja.
V domačem nabiralniku se znajdejo različna obvestila, oglasi, časopisi in revije, ki jih starši berejo ali prelistajo. Če jih pregledujejo skupaj z otrokom, ta ob njih po koščkih odkriva svet pisave in svet tiska.
Družinska praznovanja (rojstni dan, obletnice, prazniki itn.) so priložnosti, ko pridejo na vrsto spretnosti, povezane s pismenostjo: izdelava in pisanje vabil in voščilnic, priprava praznovanja (seznam vabljenih, seznam potrebščin, opravil …). Otrok ob takšnih priložnostih spoznava različne rabe pismenosti za različne priložnosti.
Gospodinjsko delo (kuhanje, nakupi) in konjički (hobiji) so primerne priložnosti za opazovanje različnih vidikov pismenosti. Običajno otrok rad pomaga pri domačem delu, ob tem opazuje starše ali odrasle pri branju navodil npr. o sestavljanju ali delovanju neke naprave, pri branju kuharskih receptov ipd. Tako spoznava pomen in uporabnost pisnih gradiv.
Sodelovanje v društvih ali družabnem življenju pomeni redno spremljanje novic, obvestil in podobnega bralnega gradiva. Za predšolskega otroka, ki še ne bere, so tudi to izkušnje s pismenostjo, saj spoznava, da je pismenost »pomožno orodje« za povezovanje skupine.
Nekateri starši opravljajo doma delo za službo ali pa celo delajo doma. Otrok ima priložnost opazovati njihovo delo: rabo računalnika, pisanje poročil, računov ipd.
Otrokova izkušnja v opisanih dejavnostih je, da branje in pisanje nista povezana samo z učenjem, temveč da je pismenost pomembna za opravljanje dela, za delovanje v domačem okolju in v svetu, za razvedrilo in zabavo oziroma pomembna za preživetje družine in posameznika.
Družinski pismenosti dajejo pečat tudi kulturne značilnosti družine. Različna kulturna okolja dajejo različen poudarek posameznim dejavnostim, povezanim s pismenostjo. Branje kot način preživljanja prostega časa je na primer različno prisotno v različnih okoljih; ponekod je to vrednota, drugod pa zapravljanje časa.
Za današnjo družbo je značilna večkulturnost, pogojena s preseljevanjem ljudi iz vasi v me- sto in obratno, kakor tudi s priseljevanjem tujcev, večinoma zaradi zaposlitve. Večkulturnost lahko vključuje tudi pojav dvojezičnosti. Otroci večkulturnost in dvojezičnost spoznavajo ob vstopu v zunanji svet – v vrtec in kasneje v šolo. Dvojezičnost in opismenjevanje sta vsak zase kompleksna pojava, ki močno vplivata drug na drugega. Ker sta pojava večkulturnost in dvojezičnost v svetu zelo razširjena, obstaja veliko raziskav o vplivu dvojezičnosti na opismenjevanje.
Raziskovalci ugotavljajo, da:
- je za otroka pomembno, da dobro obvlada prvi (materni) jezik,
- se dobro obvladanje prvega jezika in pismenosti v prvem jeziku prenaša v drugi jezik; na določeni stopnji se spretnosti in znanja iz obeh jezikov medsebojno podpirajo,
- za učinkovito pridobivanje znanja, boljše razumevanje in pomnjenje je pomembno dobro obvladanje jezika,
- učinkovita raba prvega jezika v predšolskem obdobju nima učinkov le na učnem področju, temveč prispeva k močnejši samopodobi in zaupanju vase,
- je za otroka pomembno, da dobro obvlada materni jezik, jezik svojih staršev in sorodnikov.
Za doseganje teh ciljev, to je temeljitega obvladanja maternega jezika, je pomembno, da dejavnosti družinske pismenosti potekajo najprej v otrokovem maternem jeziku in šele potem v jeziku okolja.
Te ugotovitve so pomembne z vidika ohranjanja slovenščine kot maternega jezika kot tudi za razumevanje položaja otrok manjšin in priseljencev. Posvečanje maternemu jeziku se obrestuje, dobra podlaga v maternem jeziku bo olajšala učenje tujih jezikov. Prav tako je pri otrocih manjšin in priseljencev obvladanje maternega (njihovega) jezika dobra podlaga za usvajanje slovenščine.
Vir: Knaflič, L. (2003). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. V: Branje za znanje in branje za zabavo. Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Str. 8-10 (Članek objavljen s privoljenjem Andragoškega centra Slovenije)
