Družinska pismenost v predšolskem obdobju

Dr. Livija Knaflič

Družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki potekajo znotraj družine in so povezane s pismenostjo. Pri tem mislimo predvsem na dva rodova znotraj družine in na dejavnost, ki poteka medgeneracijsko med otroki in odraslimi. Z vidika predšolskega otroka zajema družinska pismenost dejavnosti, ki so pred formalnim opismenjevanjem in predstavljajo pripravo na učenje branja in pisanja.

Raziskave kažejo, da so vplivi domačega okolja pomembni ter da se pogostost in kakovost dejavnosti v domačem okolju, povezanih s pismenostjo, močno odražata na otrokovi uspešnosti v procesu opismenjevanja kot tudi kasneje v kompetentnosti pri uporabi različnih veščin, povezanih s pismenostjo. Pod dejavnostmi pa ne razumemo neposrednega učenja branja ali pisanja, temveč dejavnosti, ki so posredno povezane s pismenostjo in po svoji naravi prispevajo k razvoju določenih sposobnosti in boljši pripravljenosti otroka za opismenjevanje na začetku šolanja.

Razvoj stroke beleži v dvajsetem stoletju različna obdobja v dojemanju poteka opismenjevanja. Razlaga iz petdesetih let izpostavlja zrelostne dejavnike in govori o doseganju določene biološke ter psihološke zrelosti za opismenjevanje, družini pa pripisuje razmeroma majhno vlogo. V tem obdobju se je staršem celo odsvetovalo, da otroke poučujejo branje in pisanje pred vstopom v šolo, saj bi zaradi pomanjkanja ustrezne usposobljenosti lahko naredili tudi škodo. Kasnejša spoznanja so pripeljala do nekoliko drugačnega pogleda, ki je izpostavljal razvojne dejavnike ter poudarjal, da se z ustreznimi vajami in spodbudami lahko pospeši razvoj spretnosti, povezanih z opismenjevanjem. Strokovnjaki so priporočali strokovno vodeno delo s predšolskimi otroki, kjer so se v ustrezne programe za spodbujanje otrokovega razvoja vključevali tudi starši. Njihova vloga je še vedno zelo omejena, saj so jim strokovnjaki ponavadi odsvetovali, da bi otroka učili karkoli v zvezi z opismenjevanjem.

Nadaljnje raziskave o tem, kako se otroci naučijo brati in pisati, so pokazale, da branje in pisanje nista ločeni spretnosti v okviru otrokovega razvoja, temveč da gre za zapleten proces učenja, v katerem se prepletajo različni dejavniki. Učenje branja in pisanja je lažje ob dobrem obvladanju jezika, v katerem se otrok opismenjuje. K dobremu obvladanju jezika, razumevanju in izražanju pa pripomore branje in pripovedovanje odraslih otroku ter pogovor o prebranem. Pogostejše skupno branje in pripovedovanje prispeva k otrokovemu bogatejšemu besednemu zakladu, širi obzorja, povečuje interes za poslušanje itn.

Obdobje pred vstopom v šolo so strokovnjaki poimenovali obdobje porajajoče se pismenosti (angl. emergent literacy). Starši, družina in ožje družbeno okolje imajo pomembno vlogo, saj je od njih odvisno, v kakšni meri bodo omogočili otrokom izkušnje z dejavnostmi, ki so povezane s pismenostjo. Za to obdobje je značilen poudarek na izkustvenih dejavnikih, ki prispevajo k razvoju porajajoče se pismenosti.

Ob koncu dvajsetega stoletja se je pod vplivom socioloških teorij o kulturnem kapitalu pozornost usmerila na preučevanje socialnih in kulturnih dejavnikov, povezanih s pismenostjo. Poudarjeno je, da je pismenost oblika »kulturnega kapitala«, saj je kot znanje in veščina odvisna od socialnega in kulturnega okolja (konteksta), v katerem je bila pridobljena. Otrok se v svoji družini srečuje z različnimi vrstami pismenosti, pa tudi z različnimi načini, kako se izvaja dejavnost, povezana s pismenostjo.

Nekateri otroci vstopajo v šolo z znanjem in spretnostmi, ki so skladni s šolskimi zahtevami. Gre za otroke, ki so jim v predšolskem obdobju doma in/ali v vrtcu veliko brali, ki dobro obvladajo jezik, imajo veliko znanja, poznajo črke … torej imajo ob vstopu v šolo večji začetni kulturni kapital. Šolsko delo bo lahko to njihovo znanje še nadgrajevalo.

Nekateri drugi otroci pa so v manj ugodnem položaju, saj njihovo znanje in spretnosti, ki so si jih pridobili v predšolskem obdobju, v šoli niso tako uporabni oziroma niso prepoznani kot pomembni, in se v šoli ne nadgrajujejo. Tako na primer otrok, ki obvlada določena kmečka dela ali opravila, ali otrok, ki varuje mlajše brate in sestre in skrbi zanje, teh spretnosti in znanj v šoli ne more uporabiti s pridom (ima manjši kulturni kapital). Takšni otroci pogosto niso deležni skupnega branja in pripovedovanja, črke poznajo le s televizije, pa še tam jim jih nihče ni natančneje predstavil. Pismenost je zanje nekaj oddaljenega, pogosto ne zmorejo slediti šolskemu načinu dela in ga ne razumejo, kar jim zmanjšuje motivacijo za učenje. S tem pa se njihov položaj še slabša. Strokovnjaki opozarjajo, da se neenakost začetnega položaja nadaljuje oziroma celo povečuje. Otroci, ki so bolje pripravljeni za opismenjevanje, hitreje in več pridobivajo v šoli. In obratno – otroci z manj izkušnjami, ki svojega znanja in spretnosti v šoli ne morejo uveljaviti, napredujejo počasneje, peša pa tudi njihova motivacija.

 

Vir: Knaflič, L. (2003). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. V: Branje za znanje in branje za zabavo. Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Str. 7-8. (Članek objavljen s privoljenjem Andragoškega centra Slovenije) 

Beri dalje

Družinsko življenje in pismenost

Pismenost v domačem okolju se večinoma ocenjuje glede na pogostost branja otrokom in dejavnosti, ki neposredno pripravljajo otroka na učenje branja in pisanja. Več

Razsežnosti družinske pismenosti

Ko govorimo o predšolskem otroku, nas zanima, kako spoznava pismenost v interakciji z družinskimi člani pri vsakdanjih opravilih oziroma kje so stičišča družinske pismenosti v predšolskem obdobju s kasnejšimi zahtevami opismenjevanja v šoli. Več

Prvine zgodnje pismenosti

Opismenjevanje je nepretrgan (kontinuiran) proces, ki se začne veliko pred spoznavanjem črk in učenjem branja in pisanja in se razvija vse življenje. Otrok v predšolskem obdobju razvije posamezne sposobnosti in spretnosti, ki mu omogočajo razumevanje sistema pisave in odprejo vrata v lastno pismenost. Že zelo dolgo je znano, da predšolske izkušnje in pridobljena znanja otroku olajšajo, pospešijo in skrajšajo potek opismenjevanja. Spoznanja o pismenosti pred opismenjevanjem se imenujejo zgodnja pismenost (angl. early literacy). Več

Izhodišča pri razvijanju zgodnje pismenosti

V domači in tuji strokovni literaturi obstajajo seznami priporočenih dejavnosti in didaktična gradiva za razvoj zgodnje pismenosti. Za potrebe priročnika družinske pismenosti smo izbrali tista temeljna načela, ki bodo lahko vodila tako starše kot tudi vzgojitelje in knjižničarje pri delu s starši. Več

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content