Če je sejem živ, knjige oživijo

Dva velika knjižna sejma sta nam jeseni približala knjige in ustvarjalce.

Na knjižnem sejmu v Frankfurtu je bila Slovenija častna gostja, zato je bila deležna veliko pozornosti. Frankfurtski sejem je namenjen predvsem trgovanju z avtorskimi pravicami, Slovenci, ki smo se ga udeležili, smo uživali v lepem paviljonu in na odlično organiziranih dogodkih. Tolikim avtorjem sem želela prisluhniti, da vseh sejemskih dvoran niti prehodila nisem, a vrnila sem se zadovoljna in polna lepih podob. Tudi ponosna na svoje znance – avtorje in ilustratorje, ki so se predstavili v Frankfurtu.

Knjižni sejem v Ljubljani je manjši, a vendar je obisk velik. Pravijo, da so našteli 52 tisoč obiskovalcev, kar je za našo državo lepa številka. V ospredju ni prodaja avtorskih pravic, ampak živ stik bralcev z založniki, knjigotržci in avtorji. Tudi na Gospodarskem razstavišču so se dogodki vrstili drug za drugim, vsak je lahko našel kaj zase.

Vsak sejem, vsak izbor sproži nekaj polemik, nikoli niso vsi zadovoljni. Če se je v Frankfurtu kdo spraševal, zakaj nekoga ni, nekdo drug pa je, so se v Ljubljani založniki pritoževali nad cenami razstavnega prostora. Nekateri obžalujejo, da se je sejem preselil iz Cankarjevega doma na Gospodarsko razstavišče.

Moj pogled je pogled bralke in avtorice, ki je vse dni preživela na stojnici. Zelo rada delam na knjižnih sejmih, rada opazujem ljudi in se z njimi pogovarjam. Katera knjiga jih pritegne na prvi pogled, kaj bi radi vedeli o njej? Veliko ljudi je šlo mimo mene, veliko se jih je ustavilo.

Cankarjev dom je postal premajhen, na Gospodarskem razstavišču je bilo dovolj prostora za vse. Prihajale so šolske skupine in če kdo pravi, da šolarjev knjige itak ne zanimajo, se moti. Kar oči so se jim svetile ob predstavitvah knjig. Nekateri so knjige tudi kupovali. Obiskal me je tretješolec, ki mu je učiteljica posodila denar, ker si je tako zelo želel knjigo.

Učenci, ki so s sošolci prišli na prireditve, so konec tedna pripeljali svoje starše. »Iz katere knjige ste jim v petek zastavljali vprašanja?« me je vprašal oče petošolke, ki je bila dan prej na prireditvi Križkraž – pokaži, kaj znaš. Otrokom iz Vrtca Ledina sem predstavila dve slikanici. Konec tedna je prišla majhna deklica z mamico: »Povejte nam, kaj ste jim brali!« Deklica si je zapomnila, na kateri stojnici je poslušala moje pripovedovanje.

Veliko je bilo skupin srednješolcev, ki so se pripeljali od vsepovsod, ne le iz Ljubljane. Prišli so z delovnimi listi in z zelo zanimivimi vprašanji. Posebej so se mi vtisnile v spomin dijakinje srednje vzgojiteljske šole. Tudi študentke bibliotekarstva so se ustavile, zanimalo jih je, kako založbe sodelujejo s knjižnicami. Tako je bil sejem tudi učilnica in zame je bil pogovor z vsakim obiskovalcem dragocen.

Sejem bil je živ in tak mora ostati. Sama se še spomnim svojega obiska čisto prvega knjižnega sejma, ki je bil na Gospodarskem razstavišču. Še vem, katero knjigo sem kupila. Sejem je priložnost za stik z avtorji, obiskovalci dajo sejmu dušo. Razstavljene knjige so le predmeti, dokler jih ne odpremo, preberemo, se o njih pogovarjamo. Takrat oživijo. In na knjižnem sejmu so bile knjige žive, našle so mnogo bralcev. Z njimi so odšle na knjižne police, na nočne omarice – zdaj živijo pri nas doma. In nam pripovedujejo svoje zgodbe.