Kako stopimo v tuje čevlje

18. 12. 2022 | blog

mag. Barbara Hanuš

18. december je mednarodni dan migrantov. Ta dan je bil izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in njihovih družin. Konvencija je bila sprejeta leta 1990, mednarodni dan migrantov pa obeležujemo od leta 2000.

Migracije so bile, so in bodo. Preseljevanje ljudi ni nov pojav in vendar smo danes na migracije bolj pozorni. Sprašujemo se, kako priseljencem pomagati pri vključevanju v novo družbo. V vrtcih in šolah posebno pozornost namenjamo otrokom, katerih materni jezik ni slovenščina.

Zaživele so različne oblike pomoči priseljencem. Nekateri otroci se hitro začnejo sporazumevati v slovenščini, najdejo prijatelje in z radovednostjo sprejemajo vse novo. Drugi občutijo osamljenost, odrinjenost, hrepenijo po vrnitvi v okolje, ki so ga zapustili.

Zakaj so odšli? So bežali pred vojno? So bili lačni, preganjani? So jim njihovi starši hoteli zagotoviti boljšo prihodnost? Odhod je vedno odločitev staršev. Otroci so tisti, ki se znajdejo v novem okolju, ne da bi imeli možnost izbire.

Kateri jezik so govorili v svoji domovini? Če so govorili enega od slovanskih jezikov, bo učenje slovenščine lažje. Če njihov materni jezik ni podoben slovenščini, bo napredek počasnejši. S kakšnim predznanjem prihajajo? So v svoji državi obiskovali vrtec in šolo? So bili dobri učenci? Dobro splošno znanje vpliva na hitrost pridobivanja novega znanja. So se v svoji državi veliko družili z vrstniki ali pa so že tam pogosto le opazovali, kako se drugi igrajo? Od vsega tega je odvisno, kako se bodo spoprijeli z izzivi v neznanem okolju.

O migracijah moramo govoriti. Na srečanje z vrstniki, ki prihajajo iz drugih kultur, moramo otroke pripraviti. Se bomo v razredu naučili, kako bomo novega sošolca ali novo sošolko pozdravili v jeziku, ki ga govori? Z otroki se tudi doma pogovarjajmo o tem, da smo ljudje različni, da govorimo različne jezike, imamo različne navade … Prav vsi si želimo, da bi nam bilo dobro, da bi bili sprejeti in uspešni. Vsi otroci se radi igrajo, zato je najpomembnejše, da otroka, ki pride v naše okolje, povabimo k igri. Ob igri bomo mi spoznali njega, on nas.

Vsak priseljenec se mora naučiti jezik države, v katero pride. Znanje jezika omogoča sporazumevanje, vpliva tudi na učni uspeh. A ob učenju slovenščine ne smemo pozabiti na pomen maternega jezika. Materni jezik je temelj za učenje novih jezikov, v njem razmišljamo in sanjamo, povezan je z oblikovanjem identitete. Tudi v novem okolju naj otroci negujejo svoj materni jezik: v igralnicah vrtcev, v razrednih knjižnih kotičkih in v šolskih knjižnicah naj bodo večjezične knjige in knjige v maternih jezikih otrok, ki obiskujejo naš vrtec ali šolo. Otroci naj svoj jezik predstavijo skupini, v nekaterih šolah nudijo tudi možnost učenja bosanščine, hrvaščine, srbščine, makedonščine, albanščine, ruščine …

Da bi lažje razumeli, kako se počuti nekdo, ki prihaja iz druge kulture, poiščemo knjige, ki govorijo o tem, kako smo različni. Živali, o katerih beremo v slikanicah, nam sporočajo, da nas različnost bogati. Kako se je počutil slon Elmer, ki je živel v čredi sivih slonov, on pa je bil iz pisanih krpic blaga (David McKee: Elmer, Epta 1995)? Želel je postati tak kot drugi, ni verjel, da ga imajo radi, čeprav je nekaj posebnega. Ali pa prav zato. Zakaj so se sprli krokarji, ki so bili včasih dobri prijatelji (Edith Schreiber-Wicke: Ko so bili krokarji še pisani, Epta, 1993)? Začeli so se spraševati, kdo je lepši, občutek večvrednosti pa je zanetil prepir. Kako se je počutila mala zajčica Eli, ki si v novem okolju ni upala stopiti iz hiše in spoznati druge prebivalce gozda (Eva Palomar: Dobrodošla, Eli, Hart, 2022)? Spraševala se je, ali bo drugim živalim všeč, ali jo bodo sprejeli. Tako se sprašujejo tudi mnogi priseljenci.

To je le nekaj primerov zgodb, ki nam pomagajo začeti pogovor z otroki. Knjižničarke nam lahko pripravijo še več slikanic. Tudi preproste zgodbe nam veliko povedo. Zaradi odličnih ilustracij pritegnejo otroke in jih spodbudijo, da pripovedujejo o svojih občutkih. Knjige nam pomagajo, da stopimo v tuje čevlje. To pa pomembno vpliva na odnose, ki se oblikujejo v skupini.

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content