Branje v starostnem obdobju od 0 do 3 let ima izjemno pomemben vpliv na otrokov razvoj in pripravo na prihodnje učenje. Ta zgodnja izkušnja z literaturo igra ključno vlogo pri razvoju jezikovnih sposobnosti, kognitivnih veščin, čustvenega razumevanja in spodbujanju vezi med staršem in otrokom.
_______
Različne slovenske in tuje raziskave ter lastne izkušnje kažejo, da je pogovor z otrokom od rojstva dalje njegova osebna potreba in pravica, ki mu zagotavlja najboljši razvoj. Brez tega lahko otroka prikrajšamo za tiste mehanizme, ki bi mu pomagali, da se razvije v celostno razvito zdravo osebnost. Knjiga oziroma slikanica, pripovedovanje in pogovor ob branju ter po prebranem pa so sredstvo, s katerimi dosegamo temelje za razvoj zdrave osebnosti.
Človek je socialno bitje in potrebuje neposreden stik z ljudmi prek lastnih in tujih zgodb, vpetih v prostor in čas, s katerimi osmišlja lastno življenje in bivanje. Ko pripovedujemo in poslušamo, lahko interpretiramo in usmerjamo nadaljnji tok zgodbe kot življenjskega poteka in gradimo lastno identiteto.
Branje otroških knjig prispeva k čustvenemu razumevanju in razvoju socialnih veščin. Zgodbe v knjigah pogosto obravnavajo čustva, medsebojne odnose in družinske situacije, kar otroku pomaga razumeti in izražati svoja čustva.
Branje knjig tudi spodbuja sočutje, empatijo in razumevanje različnih perspektiv. Starši lahko skozi branje pogovarjajo z otrokom o zgodbi in mu pomagajo razumeti kompleksne čustvene koncepte.
Branje otroku v zgodnjem obdobju, ko je star 0 do 3 leta, pomaga pri razvijanju jezikovnih spretnosti. Otroci v tem času intenzivno poslušajo in si zapomnijo zvoke in ritem besed, kar je temelj za razumevanje in izražanje jezika v prihodnosti. Redno branje otroških knjig jim omogoča izgradnjo bogatega besedišča, spoznavanje stavčne strukture in razvijanje sposobnosti komunikacije in spodbuja kognitivni razvoj.
Skupno branje knjig predstavlja tudi poseben čas povezovanja med staršem in otrokom. Skupno branje ustvarja čustveno vez in občutek varnosti ter spodbuja interakcijo med staršem in otrokom. Ima izjemno pomemben vpliv na otrokov celovit razvoj.
Pomembno pa je, da pri izbiri upoštevamo, da je knjiga otroku primerna tako vsebinsko kot tudi jezikovno in likovno. Vsako knjižno delo, ki ga ponudimo otrokom, moramo zato najprej kritično prebrati in pregledati sami. Če smo pazljivi pri otrokovi zdravi prehrani in higieni, nam ne sme biti vseeno, s čim se hrani njegova domišljija. Občutek za lepo in sposobnost ločiti dobro književno delo od slabega se namreč razvijata skozi dolgotrajen proces učenja in vzgoje in to vse od prvih korakov dalje. Le tako bomo lahko otroka uvedli v svet kakovostne književnosti, ga usposobili za celovito doživljanje ter ga doživljajsko obogatili.
