Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je 2. april razglasila za mednarodni dan knjig za otroke in mladino. Na rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena praznujemo svetovni dan mladinske književnosti že od leta 1967. Namen tega dne je opozarjati na pomembnost kakovostne mladinske literature in razvoja bralnih navad pri otrocih.
Življenje Hansa Christiana Andersena je povezano tudi z Ljubljano: na poti z Dunaja v Trst se je Andersen dvakrat ustavil tu. Prvič s kočijo, 19. marca 1846, in drugič z vlakom, 30. maja 1854. Obakrat je prespal v ljubljanskem hotelu Stadt Wien, ki je stal v bližini današnje ljubljanske veleblagovnice Nama. Navdušen je bil nad vhodom v Postojnsko jamo in nad kraško pokrajino, o tem je tudi pisal.
Ob 2. aprilu vsako leto ena izmed sekcij Mednarodne zveze za mladinsko književnost pripravi plakat in poslanico. Letos jo je pripravila grška sekcija. Besedilo je napisal Vagelis Iliopoulos, plakat je ustvarila Photini Stephanidi. Naslov poslanice je Jaz sem knjiga.
Na kaj pomislimo ob tem naslovu? Jaz pomislim na to, da ima prav vsak od nas svojo zgodbo in da je vsaka zgodba nekaj posebnega.
Jaz sem knjiga.
Ti si knjiga.
Vsi smo knjige.
Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem.
Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo.
Če znamo poslušati drug drugega, je naše življenje bogatejše. V knjigah odkrivamo nove svetove, spoznavamo, kako različni smo si, a imamo vseeno veliko skupnega. Tako kot so knjige velike in majhne, debela in tanke, pisane in črno-bele, smo tudi ljudje različni.
Ob 2. aprilu Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – kompetenčni center za mladinsko književnost in knjižničarstvo s sodelovanjem Slovenske sekcije IBBY vsako leto pripravi bralnospodbujevalno akcijo in simpozij. Naslov letošnje akcije je Posebne knjige – posebne zgodbe. Mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič, ki sta pripravili seznam knjig, ki jih priporočata v branje, poudarjata, kaj sta želeli povedati s svojim izborom: »Zbranih je 130 knjig, 130 srčnih utripov (VEDSØ, Mette: 130 utripov na minuto), 130 novih spoznanj in odgovorov na vprašanje, ali naša srca še utripajo v sočutju in človečnosti, kar nas je zanimalo že v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022 z naslovom Utrip svet(eg(a. Z njim smo izmerili utrip sveta, utrip srca posameznika, tudi njegovega ega. Z branjem dobrih knjig je to mogoče, namreč zvišati bitje srca, saj imajo knjige moč, da lahko zdravijo in tolažijo.«
Ob knjigah razmišljamo, o njih se pogovarjamo. Letošnja poslanica in bralnospodbujevalna akcija opozarjata na vse, ki so drugačni. Tudi otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do srečnega otroštva in do knjig, ki so primerne za njih. Mag. Tilka Jamnik v besedilu Posebne knjige – posebne zgodbe piše o IBBY zbirki knjig za otroke s posebnimi potrebami. Slovenci smo lahko ponosni, da je v tej zbirki tudi več knjig Aksinje Kermauner.
Ob katerih knjigah se zavemo, kako lepo je brati? Katere knjige nas nagovorijo, očarajo? Vsak ima svoj odgovor na to vprašanje. K branju nas spodbujajo tudi zgodbe o knjigah, knjižnicah in knjigarnah. Te zgodbe pripovedujejo o moči branja in pripovedovanja, h knjigam želijo pritegniti vse bralce, vse člane družine. Čeprav praznujemo mednarodni dan mladinske književnosti, so med knjigami na seznamu Posebne knjige – posebne zgodbe tudi knjige za odrasle. Starši, vzgojitelji, knjižničarji, strokovni delavci in mentorji branja lahko poiščejo najnovejše knjige, ki govorijo o pomenu branja za odraščanje otrok v digitalni resničnosti. Tudi knjige odraslim pomagajo, da bolje razumejo otroke in svet, v katerem odraščajo.
Mi vsi smo knjige in knjige so tako zelo dragocene.
