‘Če bereš, poznaš več besed, zato razmišljaš o več rečeh’

21. 1. 2021 | blog

mag. Estera Možina, Andragoški center Slovenije

Ameriški pisatelj črnskega rodu James Baldwin (1924-1987) je zapisal, da z branjem spreminjamo svojo usodo. Svetovalka v izobraževanju Satya Brink pa razmišlja, da nam branje omogoča potovanje skozi čas in prostor. Knjiga nam pomaga, da se izgubimo v dogajanju in si želimo, da se nikoli ne konča. Branje nam omogoča izmenjavo tisočletnih izkušenj, ki kažejo, kako bi se odzvali in se počutili v situacijah, ki se morda v našem življenju nikoli ne bodo zgodile. Z branjem bogatimo naše življenje, tako da se učimo od najboljših strokovnjakov, raziskujemo različne kulture, se spogledujemo z različnimi idejami in raziskujemo naše raznolike možnosti v prihodnosti.

Branje pozitivno vpliva na naše življenje

Branje nam pomaga v vseh pogledih osebnostno in profesionalno rasti. Raziskave z univerze Emory v ZDA so pokazale, da lahko branje zanimive leposlovne knjige povzroči nevrofiziološke spremembe, ki izboljšajo delovanje možganov. Vsak delček knjige, ki si ga zapomnimo, ustvari nove sinaptične povezave in nevronske poti v možganih, ki izboljšajo sposobnost priklica tudi drugih naših spominov.

Če beremo, živimo dlje. Raziskovalci z univerze Yale v ZDA so ugotovili, da so tisti, ki so brali vsaj 3,5 ure na teden, živeli dve leti dlje kot nebralci. Branje tudi povečuje kognitivne zmožnosti, izboljša osredotočenost in koncentracijo, razvija kritično in analitično razmišljanje tako, da nam pomaga razlikovati med napačnimi informacijami in dragocenim znanjem.

Branje spodbuja delovanje našega uma in izboljšuje sposobnost reševanja problemov. Pomaga nam boljše razumeti dejstva, koncepte in ideje, širi naše znanje in pomaga razumeti poglede drugih. Z branjem razvijamo sposobnosti opazovanja, poglabljamo spomin, sili pa nas tudi k analiziranju, premišljevanju in povezovanju.

‘Če bereš, poznaš več besed, zato razmišljaš o več rečeh.’

(Miha  Kovač: Berem, da se poberem, Mladinska knjiga, 2020)

Branje knjig izboljšuje tudi naše čustveno zdravje. Nas motivira in navdihuje. Ko beremo o literarnih likih, razvijamo empatijo ali sposobnost razumevanja občutkov drugih v drugačnih okoliščinah – veselimo se njihovih zmag in občutimo bolečino ob njihovih porazih. Večerno vranje nas sprosti in nam pomaga, da bolje spimo. Raziskave na univerzi v Sussexu v Združenem kraljestvu so pokazale, da lahko že šest minut branja zmanjša raven stresa za 68 odstotkov. Branje nas lahko nasmeji ali užalosti, lahko nam prinese užitek. Znanje in samozavest, ki ga pridobimo z branjem, nam pomagata, da se v življenju bolje odločamo in lažje izbiramo.

Veščin branja urimo z rednim branjem. S knjigo nismo nikoli osamljeni in nikoli nam ni dolgčas. Lahko komuniciramo in gradimo odnose z različnimi ljudi. Bogati naš besedni zaklad in nam pomaga do vedno novih uporab besednih zvez, frazemov. Na varen način lahko ugotavljamo, kako drugi uporabljajo primerjave, rime, da bi opisali privlačno izkušnjo ali logično razmišljanje.

Branje nam pomaga pri profesionalni rasti, ko želimo poglobiti razumevanje svojega področja, lažje slediti novim idejam, vključevati znanja iz sorodnih področij, pri analiziranju in vključevanju informacij iz različnih ved ipd. Sami lahko določamo obseg in hitrost pridobivanja novega znanja. Z branjem povečujemo obseg znanja in splošne razgledanosti ter gradimo osebni človeški kapital. Branje nam pomaga, da odkrijemo sebe in svoje potenciale za delo in zaposlitev.

Kdaj lahko rečemo, da je naše branje učinkovito?

Obstaja več načinov branja, ki jih uporabljamo glede na to, s kakšnim namenom beremo. Miha Kovač v izvrstni knjigi o branju Berem, da se poberem (2020, str. 42-47) na zelo razumljiv način pojasni, da so v sodobnem svetu najbolj razširjeni načini branja naslednji: preletavanje besedila, globoko ali vživeto branje ter glasno branje. Pri globokem ali vživetem branju se v besedilo vživimo in pozabimo na svet okoli sebe. Tako usvajamo nove besede, nove pomene že znanih besed, nove stavčne zveze in s tem nove miselne povezave. Način branja s preletavanjem je značilen za sodobni čas in branje na različnih zaslonih. Pri takem branju besedila le preletimo in hitro predelujemo infomacije. Prav ta dva načina branja naj bi bila ključna za preživetje v digitalni civilizaciji. Obenem pa Kovač tudi opozori, da je več sto raziskav potrdilo domnevo, da ljudje daljša in zahtevnejša besedila razumemo bolje, če jih beremo na papirju, kot če jih beremo na zaslonu.

Kako nam lahko branje koristi?

Uspešni ljudje berejo vsaj eno uro na dan. Če želimo doseči pozitivne učinke branja, se moramo v besedilo poglobiti ne glede na to, ali beremo časopis, poezijo ali kratko zgodbo. Tudi cela ura tvitanja ne odtehta poglobljenega branja pravijo strokovnjaki. Izberemo tisto obliko branja, ki nam je najbolj dostopna in ustrezna: v digitalni ali tiskani obliki, knjige ali revije. Med številni literarnimi in neliterarnimi zvrstmi bomo gotovo našli nekaj zase.

Nikoli ne nehajte brati. Berite za ohranjanje bralne kondicije in za učitek, pa tudi za osebno in poklicno rast. Berite različno zahtevna besedila, tudi taka, ki zahtevajo razlago neznanih besed. Ustvarite si zapiske, jih preglejte in uporabite. Če je besedilo težko, ne obupajte. Vzemite ga kot nov izziv tako, da ga preberete v kratkih odlomkih.

Redno branje mora biti vir veselja, ponosni moramo biti na to dobro navado, ki se je držimo vse življenje in morebiti odkrijemo povsem nove smeri na svoji življenjski poti.

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content