Bolje kot govorimo, lažje se postavimo zase!

21. 1. 2021 | blog

mag. Estera Možina, Andragoški center Slovenije

Zakaj so govorne spretnosti prav tako pomembne kot branje, pisanje in računanje?

Ameriška študija McKinsey je pokazala, da več kot 70 odstotkov časa v budnem stanju komuniciramo z drugimi, od tega 30 odstotkov časa porabimo za govorjenje. Govorne zmožnosti so zelo pomembne za osebnostno rast, tkanje odnosov z drugimi in za opravljanje različnih družbenih vlog. Za pravljičarko in pripovedovalko Anjo Štefan je ‘govorjenje in pripovedovanje besedno tkanje, ki sega od opisovanja preprostih vsakodnevnih pripetljajev do razpredanja prekrasnih dolgih ljudskih čudežnih pravljic’.

Spretnosti tekočega govorjenja in tvorjenja besedišča se razvijajo vse življenje. Govor nam pomaga jasno in tudi glasno razmišljati, se prepustiti radovednosti in oblikovati mnenje. Govorne spretnosti dvigajo samozavest, zbranost in kritično mišljenje. Naš govor izraža, kdo smo, zato velja biti previden pri besedah, ki jih govorimo. Vtis, ki ga naredimo na druge, je odvisen od tega, kako govorimo. Uspešna govorna komunikacija nam omogoča sklepanje prijateljstev, poglabljanje znanja, širjenje poklicne mreže in karierno napredovanje.

Govorna komunikacija je hrbtenica naše družbe, saj je pomembno sredstvo za prenos znanja drugim, odpiranje dialoga o idejah in ustni prenos znanja, ki smo se ga skupaj naučili. S tem, da dokumentira naše skupne izkušnje, spodbuja povezovanje v skupnosti in prenaša kulturno dediščino, krepi solidarnost med nami. Omogoča povezovanje z drugimi, vpliva na odločitve, na oblikovanje argumentov, nas motivira za spremembe in za sodelovanje z drugimi pri doseganju skupnih ciljev. Izgovorjena beseda ima moč, zato smo odgovorni za to, kar rečemo. Preudaren govor spodbuja kolektivno harmonijo, napredek in razvoj.

Kako vemo, da imamo dobre govorne spretnosti?

Oseba z dobrimi govornimi spretnostmi komunicira naravno, primerno in tekoče, ne glede na to, ali se pogovarja z eno samo osebo ali govori pred veliko publiko. Ljudje tako osebo želijo poslušati, želijo verjeti temu, kar govori, želijo se povezati z njo in se je spominjati. Naše govorne spretnosti so zanesljivo dobre, ko pri poslušalcu izzovemo želeni odziv. Anja Štefan pove, da smo seveda včasih pri govorjenju nerodni, svoje poslušalce dolgočasimo, ne da bi to opazili, ali pa smo tako zagledani v svoje lastno govorjenje, da ne slišimo drugih, ki bi tudi radi kaj rekli. Še bolj nerodno je, če kot pripovedovalci ne znamo prisluhniti sebi in govorimo z glasom, ki ni naš naravni glas, prikrivamo svoje resnično razpoloženje in govorimo o nečem, kar nas v resnici sploh ne zanima. Z govorniškimi spretnostmi in pripovedovanjem je tako kot z vsako drugo spretnostjo: večkrat kot poizkusiš, lažje ti gre.

Raziskava univerze UCLA v Kaliforniji je ocenila, da 55 odstotkov vtisa, ki ga ustvarimo med govorjenjem, predstavlja naš izgled, 38 odstotkov vtisa gre na račun tona glasu in 7 odstotkov na račun izgovorjenih besed. Res sicer je, da si besede pogosto zapomnimo glede na predstavitev kot celoto. Če želimo biti učinkoviti govorci, moramo upoštevati vse tri komponente: govorjeni jezik, ton glasu in govorico telesa ter jih prilagoditi poslušalstvu in vsebini.

Pri govoru pazimo na izbiro besed, na jasno strukturo govora in na to, da poudarimo bistvo svojega sporočila. S premišljeno izbiro besed so naša govorna sporočila bolj razumljiva, opisi živahni, ideje prepričljive in navodila natančna. S podobami in metaforami lahko ustvarimo miselne slike ali podobe, ki bodo privlačne tudi za druge čute. S tem ko pazimo na jasno strukturo govorjenega jezika, prav tako pripomoremo k razumevanju povedanega. Poslušalci ne morejo ponovno prebrati ali predvajati naših besed, zato jim pomagamo, da brez truda sledijo našim mislim. Zavedati se moramo tudi, da so vnaprej napisani stavki lahko predolgi in zapleteni za govorno predstavitev. Občinstvo lažje obdeluje in razume krajše stavke. Premišljena uporaba ponavljanja poudari naše sporočilo. Ob tem ko poudarimo bistvo sporočila, na primer s kratko prispodobo ali izrekom, poslušalcem pomagamo, da se bistva našega sporočila hitro spomnijo. Einsteinove besede “domišljija je pomembnejša od znanja” si je enostavneje zapomniti kot razpravo o ustvarjalnosti.

S tonom našega glasu lahko dosežemo 38 odstotkov vpliva na poslušalce. Naš glas in način njegove uporabe, imenovan tudi parajezik, je del naše osebnosti. Najljubši novinarji in pripovedovalci imajo izrazit način govora. Sem spadajo hitrost, kakovost glasu, višina, ton in glasnost, s katero nas drugi prepoznajo že po nekaj besedah tudi po telefonu. Jasnost, intonacija in izbira stavkov so povezane z zaupanjem. Z močnim glasom, nizkimi toni in primernim slogom izražanja lahko bolje izrazimo prepričanja in poudarimo resnico. Način govora pa lahko nakazuje naše čustveno stanje.

Govorica telesa med govorom predstavlja 55 odstotkov vtisa, ki ga želimo narediti na druge. Govorica telesa je način, kako svoje sporočilo podpremo z držo, očesnim stikom, kretnjami, gibi glave in mimiko. Ti morajo biti skladni z našim sporočilom. Stik z očmi kaže iskrenost. Nasmejan govornik je bolj dostopen, zlasti če uporablja tudi odprte kretnje – dlani navzgor in roke. Pozorno poslušajmo in se rahlo nagnimo k poslušalcem, da nakažemo zanimanje za njihov odgovor.

Komunikacija s poslušalcem na daljavo – po telefonu ali spletu – predstavlja poseben izziv, saj se pri tem ne moremo več zanašati na govorico telesa. Še posebno ko je za pogovor na voljo malo časa, ko so na voljo samo posnetki govora in se ne pogovarjamo v živo – vse to vpliva na povezavo med glasom, mimiko in kretnjami. Zato besede, ki jih uporabljamo, in način, kako jih izgovorimo, postanejo še posebno pomembni. Zato med govorom prek ekrana glejmo naravnost v kamero in imejmo prijazen izraz obraza. Govorimo počasi in jasno izgovarjajmo besede. Še posebej jasno izgovarjajmo številke (telefonske številke, zneske …), da ne pride do zmede in šuma v komunikaciji (npr. osemnajst lahko poslušalec sliši kot enajst). Če so informacije pomembne, jih po potrebi ponovimo, ker ne moremo biti prepričani, da je poslušalec naše sporočilo ustrezno prejel že prvič, večkrat ko ponovimo, bolj si informacijo tudi zapomni.

 

Glejte povezane prispevke:

Povezava do originalnega članka v angleškem jeziku: Speak for yourself.

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

DOGODKI

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content