Branje knjig brez besedila

Sposodimo si več knjig, ki zgodbo pripovedujejo le skozi podobe, in jih položimo pred otroka. Katero bo vzel v roke, ob kateri bo želel pripovedovati? Bo najprej knjigo prelistal ali pa bo takoj pozorno opazoval ilustracije? Skupno branje z  otrokom je pomembno, saj otrok ob pripovedovanju razkrije tudi svoja čustva in zanimanja.

Kakovostne kartonke priznane nemške ilustratorke Rotraut Susanne Berner Jesenski živžav, Zimski živžav, Spomladanski živžav in Poletni živžav prinašajo zgodbe, čeprav besedila ni. Mi smo tisti, ki ustvarjamo zgodbe ob ilustracijah, ki nas s svojo barvitostjo spodbujajo, da natančno opazujemo in pripovedujemo. Kaj bo ob slikah povedal otrok? Na kaj ga bomo opozorili mi?

Če otroka spodbujamo, naj pripoveduje ob ilustracijah, bo postal vedno bolj spreten pripovedovalec. V večjezičnih družinah bo tudi otrokovo pripovedovanje večjezično. Knjige brez besed so zelo priljubljene in cenjene, tudi slovenski avtorji so ustvarili nekaj izjemnih del. Slikanica Maruška Potepuška (avtor Marjan Amalietti) je prvič izšla leta 1977. Zgodba, ki jo ob duhovitih ilustracijah tvori otrok, je povezana z njegovimi izkušnjami in je zato za nas, ki otroka poslušamo, še toliko bolj dragocena.

Damijan Stepančič je ustvaril slikanici Sidro in Svetilnik, Maja Kastelic slikanico Deček in hiša, Marta Bartolj slikanico Kje si?, Andreja Peklar slikanico Ferdo, veliki ptič, Andreja Gregorič slikanico Darilo. V njih so domišljijsko bogate podobe, polne nadrobnosti, ki vse povedo brez besed, ter nas vabijo, da ustvarimo vsak svojo zgodbo.