Bohinjsko jezero: Kjer so pravljice doma
Igrivo raziskovanje na pravljični poti, na zahodni obali Bohinjskega jezera v Ukancu, s sedmimi junaki Bohinjskih pravljic. Dva dodatna junaka čakata na Voglu in pri slap Savici. Privlačno in poučno za družine z majhnimi otroki.
Izhodišče: Bohinj-Ukanc
Vir: Škrateljc
Pot pastirskih škratov na Krvavcu
Pravljično-doživljajska pot vas popelje skozi gozdove in prostrane pašnike Krvavca ter vas nahrani z dih jemajočimi razgledi. A kako šele razburka vašo domišljijo! Podajte se na lov za biseri ajdovskih deklic, obiščite Škratov vrt, izkusite življenje v Pastirski bajti in prisluhnite Gori zvokov! Kdor dobro opazuje in začuti naravne lepote Krvavca, ta bo z lahkoto razrešil čarobni izrek, ki prežene škratji urok in prinese pravo pastirsko nagrado. S pomočjo Škratove beležke in pedagoško didaktičnih tabel na poti otroci rešujejo naloge ter iščejo simbole škratorunščine, starodavne škratovske pisave. Posebna čustva in doživetja ob poti dodatno spodbuja kar 16 lesenih skulptur živali s Krvavca in škratov. Dolga 3,6 km.
Izhodišče: kabinska žičnica Krvavec
Vir: Visit Žirovnica
Pot kulturne dediščine Žirovnica
Je pot, ki je bila že leta 2012 Naj pot in dokazuje da skrbniki poti znajo na poti dobro delati in dodajati nove vsebine. Pot kulturne dediščine Žirovnica je ena najstarejših tematskih poti v Sloveniji in predstavlja edinstven pomen v slovenskem kulturnem prostoru ter vabi k aktivnemu odkrivanju tradicije. Pot povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja pet osrednjih točk. To so Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, kjer je celotna pot predstavljena tudi v igrano-dokumentarnem filmu, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah. Krožna pot je dolga 10 kilometrov, z odkrivanjem Poti kulturne dediščine Žirovnica začnete na poljubnem mestu. Speljana je po lokalnih, vaških in poljskih cestah, del poti tudi po pašniku nad vasmi. Označena je z novimi usmerjevalnimi tablami, ki vas vodijo od ene do druge znamenitosti.
Izhodišče: Žirovnica
Vir: Kranjska gora
Rajže po poteh triglavskih pravljic
Okoli Triglava se plete mnogo pravljic, ki jih skrivnostno molčeče skale, temni gozdovi pod njimi in s soncem obsijane planine tiho čuvajo v svojih nedrjih …Vabljeni na pravljično pot, na kateri boste srečali vaške posebneže Dovjega in Mojstrane, domačine in bajeslovna bitja, ki vam bodo odstrli pravljično tančico starih šeg in navad, domislic, pregovorov in vraž. Na poti mogoče najdete pisker cekinov ali rešite zakleto deklico. Upamo, da vas ne zaloti zmaj s sedmimi glavami ali dobi v svoje pesti Škompnik … Vsekakor vam ne bo hudega, če v sebi nosite otroško igrivost, ki odpira vrata v domišljijski svet ter ljubezen do preprostega, kmečkega življenja, jezika in izročila naših dedov in babic. Mimogrede, ko boste vse našteto doživljali, se boste nevede sprehodili po zelenih senožetih, šteli dolge njive, opazovali sončne trate, temne gozdove in sive skale visoko nad njimi …
Izhodišče: Dovje-Mojstrana
Vir: Poljanska dolina
Se sprašujete, kaj vse bi v ta gozd privabilo vas? Zagotovo lepa narava, razgledi, animacijske točke, kjer se lahko brezskrbno igrate in hkrati spoznavate gozd, dobra kulinarika in šaljivi domačini, ki vas v igranih zgodbah popeljejo več sto let v preteklost. Tematska pot večji del poteka skozi gozd Zala, o katerem je pisal naš pisatelj dr. Ivan Tavčar v knjigi V Zali. Slednja govori o kanoniku Amandusu, ki ga je na lovu napadel in močno ranil medved. Zanj je nato poskrbela Katarina, dekle z bližnje Mrakove domačije. Kljub prepovedani ljubezni je med njima preskočila iskrica ljubezni. Kako se zgodba zaplete, boste spoznali ob prijetni hoji prek Žirovskega Vrha.
Izhodišče: Kmetija pr’ Bukovcu / Žirovski vrh
Vir: Škofjeloški pasijon
Romualdova pot – po poti Škofjeloškega pasijona
Pasijonska soba je prva postaja od trinajstih, kjer obiskovalec preko atraktivne, večplastne prostorske predstavitve doživi pasijonsko zgodbo na intimen in mističen način. Preko makete mesta na Cankarjevem trgu obiskovalec spozna srednjeveško mesto, na naslednji postaji v Kapucinski knjižnici po original prvega dramskega dela v slovenskem jeziku. Preko interaktivnega vodenja pa pater Romuald, avtor pasijona, svoje delo predstavi na zabaven in hudomušen način, saj vključuje kvize, naloge, izzive ter nam preko obogatene resničnosti predstavlja mesto in pasijon iz preteklosti. Dolga 2 km.
Izhodišče: Škofja Loka
Vir: KRAJI-Slovenija
Pešpot jeprškega učitelja je poimenovana po noveli Simona Jenka. Povezuje naselja in slikovite kraje na desnem bregu reke Save, ki ležijo konglomeratni rečni terasi med Drulovko in Bregom ob Savi. Rdeča nit poti so knjige, saj je na Špiku delovala literarna zgodovinarka Marja Borštnik, Podreča pa je rojstni kraj Simona Jenka. V čast omenjenima literatoma so ob poti postavljene male knjigobežnice – male gozdne knjižnice, ki na izposojo ponujajo priznana književna dela. ker pa je pot posejana s prostori za počitek in razgledišči, se prebiranje literature in pobeg v mirno spokojnost gozda na teh območjih ponuja kar sámo.
Izhodišče: parkirišče na Drulovki