Bohinjsko jezero: Kjer so doma pravljice

Bohinjsko jezero: Kjer so doma pravljice

Na stran publikacije

Fotografije, ilustracije in besedilo povzeto iz knjige Irene Cerar Pravljične poti Slovenije (Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019).

Jezernikova vrša

Jezernik je bil povodni mož urnih rok, ki mu ni nikoli ušla nobena riba. Lovil jih je v Bohinjskem jezeru, ulov pa odnašal v svoj podvodni grad. V Ukancu je takrat v nizki bajti živel reven ribič. Vsak dan je od jutra do mraka čakal, da se bo v njegovo mrežo ujela kakšna riba, vendar se je to le redko zgodilo. Povodni mož je namreč ves čas razgrajal v jezeru in tako pregnal vse ribe. Ko je bilo ribiču tega dovolj, se je odločil, da bo lovil ponoči. Vendar se tudi ponoči nobena riba ni ujela v njegovo mrežo. Jezernik, ki je revežu nagajal, pa se mu je še posmehoval. Takrat je bilo ribiču dovolj: šel je domov po rovnico, se vrnil na jezerski breg in pričel kopati jarek. Ker je povodnega moža zanimalo, kaj dela, mu je ribič povedal, da bo izkopal tak jarek, da bo po njem odteklo jezero in bo tudi povodni mož ostal brez hrane. Takrat je jezernik od strahu zakričal, da je odmevalo od Pršivca. Prosil je ribiča naj neha kopati, v zameno pa mu bo podaril tako vršo, ki bo vsakič, ko jo bo vrgel v vodo, polna rib.

Zdaj je bilo tudi za ubogega ribiča iz Ukanca konec lakote in skrbi. Kadarkoli je vrgel čudežno vršo v jezero, je potegnil ven dovolj rib zase, pa še za vse Bohinjce.

Po njegovi smrti je jezernikova vrša izginila kdo ve kam …

* vrša – pletena, košu podobna priprava za lovljenje rib

Ilustracija: Marjan Manček

Bohinjsko jezero

V bohinjskem koncu, pod mogočnimi vrhovi Pršivca, Komne in Vogla, po ljudskem izročilu ne prebiva samo povodni mož jezernik. Družbo mu delajo številna druga pravljična bitja. Tu so kar trije, sicer zelo različni škratje: Čatež, Polesnjak in Perkmandeljc, pa zmaj Govic, velikan Teleban in seveda znameniti Zlatorog, ki je rad v družbi belih žena. V Bohinju res domujejo pravljice! Spoznate jih lahko na urejeni Zlatorogovi pravljični poti v Ukancu, ali pa na samostojnem potepu okrog Bohinjskega jezera.

Več ...

​Bohinjsko jezero je naše največje stalno naravno jezero. Dolgo je 4,2 km, široko malo več kot kilometer in globoko 45 metrov. V njegovih globinah živi in dela družbo jezerniku, če seveda še domuje v jezeru, 65 vrst alg, 8 vrst mehkužcev in 5 vrst rib: jezerska postrv, menek, klen, pisanec ter jezerska zlatovščica.

Glavni pritok je Savica, ki izvira v slapu pod steno Komarče in se v Ukancu izliva v jezero. V južnem pobočju Pršivca, 1761 m, je izvirna jama Govic. V času močnih nalivov se kraška notranjost Govica zapolni z vodo, ki v mogočnem in bobnečem slapu odteka v hudourniško strugo, ki se konča v jezeru. Vendar je slap Govic mogoče videti samo nekaj ur, zato je opazovanje kraškega izvira dragoceno darilo! Po ljudskem izročilu naj bi v jami spal zmaj. Kadar zelo močno dežuje, se voda dvigne do njegovega trebuha. Takrat se zmaj zbudi in se tako močno razjezi, da začne mahati z repom. Takrat lahko vidimo slap Govic.

S panoramsko ladjo se bomo zapeljali na zahodni jezerski breg in se nato sprehodili pod vznožjem Pršivca nazaj.

Fotografija: Sašo Kočevar

Fotografija: Mitja Sodja / Foto Bohinj

Opis poti

V Ribčevem Lazu poiščemo pristan panoramske ladje. Med vožnjo lahko uživamo ob pogledu na Rjavo skalo s Ski hotelom, Komno in steno Pršivca, ki ga omenja tudi zgodba o jezerniku. Z očmi poiščimo polotok Na jami; ustvarjajo ga hudourniški nanosi Govica. Je ob vašem obisku “zmaj” buden ali spi? Izstopimo v čolnarni pri kampu Zlatorog in nadaljujemo peš. Najprej gremo skozi kamp in po cesti proti hotelu Zlatorog. Držimo se desno in prečkamo Savico, takoj za mostom pa zapustimo cesto in se napotimo proti jezerskemu bregu. Gremo mimo kopališča v Ukancu in poiščemo stezo, ki vodi ob severnem bregu. Hodimo po gozdu v neposredni bližini vode, kjer se poleti lahko okopamo. Mimo ribogojnice stopimo na severovzhodni strani iz gozda na odprte pašnike. Ob bregu se mimo cerkvice sv. Janeza Krstnika vrnemo na izhodišče.
Izlet seveda lahko izvedemo tudi v obratni smeri.

Informacije za na pot

Nadmorska višina: 525 m

Najprimernejši čas

Izlet je najprimernejši v mesecih, ko ladja obratuje. Poletje ima zaradi možnosti kopanja še poseben čar. Vozni red ladje preverite na www.bohinj.si/dozivetja/panoramska-ladja.

Nevarnosti
Nekaj pazljivosti je potrebno pri prečkanju hudourniške struge ob južnem vznožju Pršivca. V vročih dneh je izlet brez pijače ali sadja za malčke precej naporno doživetje.

Dolžina izleta
Ribčev Laz–kamp Zlatorog 30 min
Kamp Zlatorog–Ribčev Laz 1–1.30 h
Skupaj 2–2.30 h

Gostišča na poti
V sezoni so odprte okrepčevalnice ob jezeru (kamp Zlatorog, Ukanc, Fužinarski zaliv)

 

Zlatorogova pravljična pot v Ukancu

Na približno dvokilometrski krožni poti spoznate sedem bohinjskih pravljičnih bitij. Pot je označena s kažipoti, po njej pa vas vodi tudi knjižica z aktivnostmi, ki jo lahko kupite na vseh informacijskih centrih v Bohinju in v turističnih objektih v Ukancu.

Zlatorogova pravljična pot je odprta za obiskovalce od maja do novembra.

Vsako leto junija v Ukancu poteka tudi prireditev “U konc’ sveta so pravljice doma”, ko pravljična pot oživi s številnimi aktivnostmi, tudi s pripovedovanjem pravljic.

 

Več informacij

Vir zgodbe: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem. Mladinska knjiga, 1971; priredili Andreja Jensterle in Irena Cerar.

Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti Slovenije, Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019.

Več informacij o Zlatorogovi pravljični poti najdete na www.bohinj.si/dozivetja/zlatorogova-pravljicna-pot.

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content