Fotografija: Mirko Bijuklič
Sečoveljske soline: Morsko polje, kjer žanjejo sol
Kratka slovenska obala je bila nekoč s solinami gosto posejana, danes pa so ohranjene le še miniaturne soline v Strunjanu in del Sečoveljskih solin, imenovan Lera. Obiščimo jih in se sprehodimo med ruševinami kamnitih solinarskih hišah, solnimi polji, ki jih prerašča rastlinstvo in kjer vladajo ptice. Poiščimo mir in se povežimo z naravo in etnološko dediščino, kjer se morje vrača v nebo. Pot ob Dragonji od vstopne zapornice do Muzeja solinarstva je dolga približno 2,5 km (v eno smer).
Izhodišče: reka Dragonja
Foto: Janez Skok
Kamen iz Krkavč: Nerazvozlana lepota
Krkavče so sicer ena izmed najstarejših vasi v slovenski Istri, a pozornost so pritegnile predvsem s skrivnostnim Kamnom, ki stoji na obrobju vasi. Približno 2,5 metra, iz tal gleda le še 1,6 metra, visok kamen ima vklesani stilizirani človeški podobi z razširjenimi rokami in žarkovno krono.
Izhodišče: Krkavče
Foto: Vid Pogačnik
Pot spoznavanja morskih skrivnosti
Obiskovalci na poti spoznajo enajst kulturnih in gospodarskih znamenitosti Izole: Hišo morja – Izolano – zakladnico izolske zgodovine, nekdanjo ladjedelnico 2. oktober, arheološki lokaciji rimskih pristanišč v Simonovem zalivu in na območju Viližana, mesto, kjer je potonila potniška ladja Rex, izolski škver, ribiško barko Biser, izolski svetilnik, izolski mandrač ter bivši tovarni Arrigoni in Delamaris. Dolga je 6,5 km. Čas, potreben za ogled: 2 h.
Izhodišče: Izola
Vir: Park Strunjan
Obiskovalci na poti odkrivajo morske skrivalnice. Pot namreč razkriva Krajinski park Strunjan skozi podobe, ki jih že tisočletja ustvarja morje, te pa se kažejo v naravni in kulturni dediščini, ki jima je morje dalo življenje, domačini pa pomen. Dolga je 5,3 km. Čas, potreben za ogled: 1,5 h.
Izhodišče: Center Krajinskega parka Strunjan na Strunjanskih solinah
Vir: Visit Kras
Pliskina učna pot nas vodi po čudoviti in preprosti pokrajini, ki je dala ime tako imenovanim kraškim pojavom po vsem svetu. Večinoma hodimo po kolovozih, mimo ograjenih pašnikov in vrtač, kjer se nahajajo lepo obdelane njive. Gremo skozi dve kraški vasi, na poti si ogledamo ostanke kapele iz prve svetovne vojne, ki je imela tu eno od svojih zaledij. Poučimo se o tem, kako narava oblikuje kraško pokrajino in kako jo človek pri tem dopolnjuje. Dolžina poti: 6 km. Čas, potreben za ogled: 2 – 3 h.
Izhodišče: Pliskovica
Spoznavanje in doživljanje naravnega rezervata trenutno poteka na Bertoški bonifiki in na območju pod ankaransko vpadnico. Obiskovalci lahko v rezervat vstopite in si ga ogledate peš s krožne učne poti in posebej urejenih opazovališč. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi (Pot zdravja in prijateljstva – Porečanka/Parenzana), ki poteka po robu rezervata. Obiskovanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok je namenjeno spoznavanju in doživljanju narave, zato v naravnem rezervatu spodbujajo, da je obisk rezervata tih in miren: opazovanje živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih okolij, naravoslovno fotografiranje, umirjeni sprehodi po učni poti in vodeni programi obiska.
Izhodišče: Ankaran
Vir: Wikipedija
Približno dva kilometra dolga pešpot, speljana ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom blizu Trsta, med Sesljanom in Devinom, je dobila ime po pesniku in pisatelju Rainerju Marii Rilkeju, ki je bil v letih 1910/1911 gost kneginje Marie von Thurn und Taxis, rojene Hohenlohe, na Devinskem gradu. Tu je napisal ciklus Devinske elegije. Pešpot je del Naravnega deželnega rezervata Devinske stene.
Izhodišče: Sesljan
