Pomen in vpliv branja za otroke

Starši svoje otroke uvajajo v svet pismenosti že mnogo pred vstopom v šolo, ker jih k temu spodbuja zanimanje in radovednost otrok, lastne izkušnje in želje. S svojim ravnanjem, stališči in odnosom do branja starši že zelo zgodaj vplivajo na otrokov bodoči odnos do knjige.

Proučevanje uspešnosti pri opismenjevanju otrok v šoli je pokazalo, da je uspešnost pri branju in pisanju povezana s tem, koliko je bil otrok v predšolskem obdobju deležen branja in koliko vzpodbud in zgledov za branje je dobival v družini. Raziskave so pokazale, da otroci dosežejo v povprečju raven pismenosti, kot so jo dosegli njihovi starši, in si pridobijo bralne navade, ki so zelo podobne navadam njihovih staršev.

Branje je neizčrpen vir za pridobivanje znanja in vedenja o najrazličnejših pojavih iz sveta in življenja na njem. Le s pripovedovanjem prebranih, doživetih ali izmišljenih zgodb večina staršev ne more nuditi takega bogastva besed, dogodkov, misli in vedenj, kot jih otrokom ponudijo iz knjig.

Otroku pomeni poslušanje branja knjige tudi bližino staršev in skupno opravljanje neke dejavnosti. Skupne dejavnosti otroku ustvarjajo občutek večje povezanosti in varnosti.

Starši lahko že zelo majhnemu otroku pokažejo slikanico in ga prek slik učijo novih besed. Mnoge ilustracije vsebujejo veliko podrobnosti, ki jih otrok odkriva in se obenem uči, kako se kaj imenuje. Starši med branjem preverijo, ali otrok razume besede in dogajanje, in mu pojasnijo, česar ni razumel. S sprotnim pojasnjevanjem pomena manj znanih ali manj uporabljanih besed otroku bogatimo besedni zaklad, hkrati pa mu omogočimo, da bo prebrano lahko razumel.

Kjer se v vsakdanjem družinskem pogovoru za posamezne besede uporablja le narečna oblika, je učenje jezika s pomočjo knjig za otroke tudi spoznavanje knjižnega jezika. To je priložnost, da otrok spozna razlike med pogovornim in knjižnim jezikom, ki se uporablja v vrtcu in v šoli.

Bogatenje besednega zaklada in pridobivanje najrazličnejšega znanja, ki ju omogoča branje, otroku pozneje olajša učenje branja in pisanja, saj se otrok, ki pozna in razume več besed, laže nauči brati in pisati. S primerno razvitim besednim zakladom se otrok med učenjem branja in pisanja lahko v celoti posveča obvladovanju tehnike branja in pisanja in se mu ni treba ukvarjati z razumevanjem novih besed.

Otrok lahko znanje spontano pridobiva o okolju, v katerem živi, knjiga pa mu omogoča, da spoznava tudi okolja, ki so daleč od njega in drugačna. Pridobljeno znanje mu pomaga, da bolje razume tudi svet, v katerem živi in da se laže znajde v novih okoliščinah.

Otroci si bodo zapomnili mnogo več o vsebini knjige, bolje bodo razumeli vsebino in osvojili več novih besed, če so starši med branjem poskrbeli za razlago, z vprašanji sproti preverjali otrokovo razumevanje, pustili otroku, da spontano sprašuje tudi med branjem, kot če so starši otrokom knjigo le prebrali. Včasih otrok potrebuje razlago o vzročnoposledični povezanosti nekih dogodkov, ki so preveč zapleteni, da bi jih razumel.

Med branjem, ko starši sprašujejo otroka, da se prepričajo, ali otrok sledi branju in ali razume prebrano, je pomembno, da poleg vprašanj kdo in kaj, ki so primerna za mlajše otroke, postavljajo tudi vprašanji kako in zakaj. S takšnimi vprašanji ga »prisilijo« k razmišljanju in usmerjajo k boljšemu razumevanju vsebine. Vendar je pomembno, kako vključujejo vprašanja, saj moramo paziti, da ga s spraševanjem ne bi odvrnili od poslušanja. Cilj branja naj bo poslušanje in ne spraševanje.

Med branjem knjig ne gre samo za pridobivanje znanja. Vsebina knjige je lahko povod za pogovor o neki temi. Starši s predstavljanjem svojega razumevanja vsebine otroku posredujejo tudi svoja mnenja, stališča, moralne norme okolja, kulturne vrednote itn. Razlaga ob konkretnem primeru bo otroku pomagala pri razumevanju določenih stališč in mnenj. Ob knjigah si otrok izmišlja lastne zgodbe, da prosto pot domišljiji in se sprosti. Nekatera besedila zabavajo otroke in starše s svojo duhovito vsebino, so priložnost za oblikovanje lastnega »družinskega« humorja, ki ga razumejo samo družinski člani, jih pa kot takšen zbližuje in zabava tudi potem, ko družina ni več zbrana ob knjigi.

Leposlovne knjige imajo pogosto močno čustveno obarvano vsebino. Ta sestavina naj bi branje naredila privlačnejšo, ima pa tudi pomembno vlogo pri prepoznavanju in predelovanju čustev. Npr. spoznavanje strahu ali žalosti, ki jih preživljajo junaki neke zgodbe, in načini, kako se s svojimi čustvi spoprijemajo, pomagajo otroku razumeti lastna čustva, jih usmerjati in obvladovati.

Otroci želijo isto vsebino slišati večkrat tudi zaporedoma, kar odrasli včasih težko razumejo. S ponovnim poslušanjem imajo otroci priložnost, da bolje razumejo in si zapomnijo vsebino, ki jim je bila všeč. Pogosto je razlog za zaporedno branje istega besedila želja po podoživljanju čustev, ki spremljajo zgodbo, naraščanje napetosti ob nekem dogajanju in končen razplet, po katerem ponovno nastopi čustveno ravnovesje. Nekateri strokovnjaki, ki proučujejo razvoj bralnih interesov, ocenjujejo, da je čustveni vidik branja enako pomemben kot spoznavni.