Dejavnosti za spodbujanje pismenosti otrok in mladostnikov (7-15 let)​

Dejavnosti za spodbujanje pismenosti otrok in mladostnikov (7-15 let)​

Dejavnosti ob vstopu šolo in med šolanjem:

  • Ob vstopu v šolo se veselimo skupaj z otrokom. Spodbujamo njegovo pozitivno naravnanost, če morda ugotavlja »da šola ni zanj«. Lahko se zgodi, da bo otrok, s katerim se veliko ukvarjamo, na začetku malo razočaran, ker kar nekaj časa v šoli ne bo pridobil novih znanj.
  • Sprašujemo ga po sošolkah in sošolcih, učiteljicah in učiteljih, spodbujamo ga, da pripoveduje, kako poteka pouk in druge dejavnosti na šoli, kakšna je šolska stavba, igrišča idr. Morda v tem času skupaj preberemo kakšno knjigo o veselju in stiskah otrok ob vstopu v šolo. Sicer pa z otrokom normalno nadaljujemo z našimi dejavnostmi. (Ne gre, da bi jih prekini, češ, zdaj si v šoli. Npr. tudi »pravljico za lahko noč« ohranimo.)
  • Spremljamo otrokovo napredovanje v šoli, zanimamo se, kaj počnejo pri posameznih predmetih, priskočimo mu na pomoč, kjer nas potrebuje oz. si to želi. Sicer pa spodbujamo tudi njegovo samostojnost.
  • Otroka spodbujamo, da poleg učbenikov bere besedila z različnih področij in tudi različno oblikovana besedila, ker tako bogati svoj besedni zaklad, uri bralno tehniko in kritično razumevanje. To je namreč temelj za njegovo učno uspešnost, ne le v osnovni šoli, ampak vse obdobje izobraževanja.
  • Tudi potem, ko je otrok že samostojen, kar se tiče učenja in branja, se zanimamo, kaj se dogaja pri posameznih predmetih in kaj bere. Opazujemo, kaj vse ga zanima in mu s teh področij svetujemo knjige in druge vire informacij. Z njim predebatiramo udarne novice v medijih.
  • Otroka spodbujamo, da poleg književnih del za domače branje bere tudi za bralno značko, kjer lahko knjige izbira po svojih željah zanimanjih. Spodbujamo ga, da se vključi v kakšen bralni projekt (zeleni nahrbtnik, športniki berejo, medgeneracijsko branje idr.)

Aktivnosti s knjigami:

  • Pozorni  smo, da so temelji njegove bralne pismenosti trdni. Pomagamo mu, da vsaj do kraja prvega triletja bere gladko in z razumevanjem. Otroku je praviloma v veselje in spodbudo, če ga poslušamo, ko vadi branje (njegova izkušnja je, da glasno beremo nekomu; povejmo mu, da smo veseli, da zdaj on bere nam!). Poleg tega imamo tako priložnost, da mu pojasnimo neznane besede in situacije v besedilu in s pogovorom preverimo, da bere z razumevanjem.
  • Če ima na začetku težave pri branju, vztrajamo in mu pomagamo na različne načine: beremo izmenično z njim (npr. po eno stran), o prebranem se pogovarjamo, da res razume, izbiramo besedila s področij, ki ga zanimajo (zaradi zanimanja se mu bo zdelo vredno truditi), veliko mu beremo besedila, ki so mu všeč, ob katerih uživa.
  • Če so težave pri branju vendarle prehude, poiščemo pomoč strokovnjaka.
  • Otroku beremo in mu pomagamo pri branju, dokler to potrebuje oz. si želi. (Normalno se to zgodi proti kraju 1. triletja). Tudi večerno branje opustimo šele, ko otrok raje bere sam. (V družinah z več otroki je to preprosto; beremo mlajšim in starejši se pridruži, če mu je do tega.)
  • Morda želel nekaj usmeritve pri izboru knjig in malo pogovora o prebranih knjigah. Spodbujamo ga, da redno obiskuje knjižnico.

Dejavnosti za otroke in mladostnike v prostem času, pomoč pri odraščanju:

  • Pogovor o mladinskih problemskih romanih je tudi dobra priložnost, da vidimo, kakšne probleme in stiske morda ima otrok, kaj vse že pozna idr. (odraščanje, spolnost, različnosti, odvisnosti  … varovanje okolja, klimatske spremembe, politični spopadi in vojne itd.). Bližino s svojim otrokom do neke mere ohranjamo prek branja.
  • Otroku naročimo kakšno revijo, v 1. triletju npr. Cicibana, v 2. triletju PIL, morda pa kakšno (mladinsko) strokovno revijo, odvisno od njegovih zanimanj.
  • Poskrbimo, da ima na voljo priročnike o odraščanju za dekleta in fante (o puberteti, medosebnih odnosih idr.) tudi biografije znanih osebnosti z različnih področij, ki opogumljajo k iskanju svojih poti v življenju.
  • Spodbujamo ga, da med počitnicami bere knjige, ki so mu všeč! (Za to ima končno dovolj časa, obenem pa mu utrjujemo izkušnjo, da je branje vseživljenjska dejavnost in ni vezana le na obdobje (obveznega) izobraževanja.
  • Nadaljujemo z družinskimi obiski muzejev in galerij, gledaliških predstav in koncertov; tudi izletnikujemo in potujemo še skupaj (kolikor je najstnike le mogoče pritegniti); izbiramo tako, da upoštevamo otrokove želje, zanimanja in predloge.
  • Otroka nadzorujemo, da ne posveča preveč čas zaslonskim medijem, predvsem pa varni uporabi spleta in da ne potroši vsega prostega časa za igre na spletu.
  • Vsaj občasno mu kupimo kakšno knjigo, morda kot novoletno darilo, ob knjižnih praznikih (2. april, 23. april, slovenski dnevi knjige idr.)
  • Otroku smo zgled, ker tudi sami beremo.

 

Povezane vsebine

DOGODKI

Razstava ilustracij In kaj se je zgodilo potem?

2. septembra 2024 - 3. decembra 2024

Razstava “Pravljična tehnika”

16. oktobra 2024 - 31. decembra 2025

Jenkovi dnevi 2024

18. oktobra 2024 - 28. oktobra 2024

Praznujte noč čarovnic v Krškočara

26. oktobra 2024 - 31. oktobra 2024

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content