Dejavnosti za otroke za spodbujanje branja, govora, jezika:

Starejši je otrok, daljša so besedila, ki mu jih beremo oz. pripovedujemo. Beremo mu tako, da lahko obenem opazuje ilustracije oz. fotografije v knjigi. Skupaj opazujemo ilustracije in se pogovarjamo. Otroku razložimo neznane besede in situacije. Pogovarjamo se o prebranem, kar si želi (in tudi, če ni v povezavi s prebranim!) Knjige izbiramo glede na otrokovo starost, njegove želje in zanimanja.

• Pri vzgoji otroka si lahko pomagamo z ustreznimi slikanicami (varnost v prometu, sprejemanje različnosti, skrb za zdravo prehrano in zdrav način življenja  idr.); pomagamo si pri razlagi težjih tem (smrt, vojne, nasilje).
• Skupaj z otrokom obiskujemo knjižnico in si izposojamo knjige (otrok naj jih tudi sam izbira!) ter pogledamo, kaj vse nudi knjižnica otrokom (ogledamo si razstavo slikanic, rešimo knjižno uganko, obiščemo uro pravljic idr.).
• Otrok se vse bolj vključuje v dejavnosti doma in izven njega, vse bolj tudi razume, da je zelo pogosto potrebno znanje branja.
• Recept za sladico poiščemo v kuharski knjigi, na računalniku ali na pametnem telefonu.
• Sestavine za sladico stehtamo.
• Otroku pokažemo, kdo je poslal kratko sporočilo (sms) na pametnem telefonu.
• Beremo mu prevod na dnu TV ekrana otroške oddaje, ki ni sinhronizirana.
• Vsaj občasno mu kupimo kakšno knjigo, morda kot novoletno darilo idr.
• Otroku smo zgled, ker tudi sami beremo.

Aktivnosti s knjigami:

• Beremo mu, kolikor si želi oz. ga postopoma navajamo k poslušanju in k temu, da določen čas na dan pač beremo.
• Ob leposlovnih besedilih se morda manj pogovarjamo in bolj uživamo v lepoti besedila; otrok bo utrjeval izkušnjo, da je branje prijetno, veselo, zabavno, da nudi užitek. Ker mu vse od malega naprej beremo pred spanjem, je »pravljica za lahko noč« tako rekoč obvezen družinski ritual.
• Ob poučnih (informativnih) besedilih se seveda pogovarjamo veliko več, sprašujemo in odgovarjamo, pojasnjujemo, iščemo nadaljnje informacije (v drugih knjigah, revijah, na spletu), gremo v knjižnico po nove knjige. Če le utegnemo na otrokovo vprašanje (in če le ni preveč preprosto) skupaj z njim odgovor iščemo v knjigah in drugih informativnih virih. Tako bo otrok utrjeval izkušnjo, da je branje koristno, ker se lahko učimo in usvajamo znanje z različnih področij.
• Morda otroku naročimo otroško revijo. Povezava. Kakovostne otroške revije so odlično bralno gradivo, ker nudijo zelo različna besedila različnih ustvarjalcev, leposlovna (pravljice, pesmi, tudi dramatizirana besedila) in poučna besedila z različnih področij. Nekatera besedila so v obliki slikopisov ali stripov, vsa so bogato ilustrirana ali opremljena s fotografijami, nekatera spodbujajo različne dejavnosti. V revijah so križanke in miselne igre, tudi zavihki, nalepke, plakati in drugo. Številka revije nudi veliko različnega branja, znanja in igranja, ves mesec po malem jo lahko jemljemo v roke. In potem pride nova številka revije z novimi vsebinami! Po branju lahko izvajamo različne dejavnosti, če si otrok želi, npr. pravljico narišemo, preprosto odigramo z lutkami oz. otrokovimi igračkami, šivamo (kot Bogdanka v pravljici Šivilja in škarjice), telovadimo kot telovadec Nikolaj (Telovadec Nikolaj prežene tolovaja), na zemljevidu poiščemo državo Paragvaj (Paragvajske pravljice) itd.
• Otroka v predšolskem obdobju ne učimo branja. Toda, če mu redno in veliko beremo, bo kmalu vprašal, kje smo prebrali določene glasove, imena, besede idr., ki so mu zaradi zvočnosti všeč (npr. pri interpretativnem branju). Tedaj mu seveda besedo pokažemo. Podpremo ga pri spoznavanju črk in besed, kolikor si to želi oz. zahteva. Zagotovo si bo kmalu zažel prebrati in celo napisati svoje ime. Torej spontano, nič na silo.   

Dejavnosti za otroke v naravi, vrtcu, kinu, gledališču:

• Z otrokom obiskujemo lutkovne ali igrane otroške predstave, muzeje, galerije idr.; na obiske se pripravimo tako, da npr. vnaprej preberemo pravljico, po kateri je pripravljena predstava, po obisku muzeja poglobimo znanje z branjem informativnih zgibank, virtualnim ogledom muzejskih zbirk na spletu idr.
• Če je otrok v vrtcu in tam spodbujajo družinsko branje, se vsekakor vključimo (gre za obliko »predšolske bralne značke«, ki se dogaja pod kakšnim koli imenom); pozanimamo se, kaj priporočajo prebrati otroku in kako, v kakšni obliki o prebranem preverjajo v vrtcu; ne smemo dovoliti, da bi to otroku povzročalo stisko in bi doma vadili, kako naj prebrano predstavi. Toda nekje ok. 5. leta starosti je otrok sposoben obnoviti zgodbo in je tudi vesel, da jo lahko predstavi! Predvsem naj ne bo nobene prisile in šolskega načina!
• Nabiramo travniške cvetlice in jim skupaj z otrokom iščemo imena v priročniku.
• Na zemljevidu si vnaprej ogledamo krožno pot, ki jo bomo ubrali na izletu med vikendom: kaj vse si bomo lahko ogledali? Ali je na poti kakšna gostilna ali bomo malico nesli s seboj? Koliko je visok hrib? Se bomo povzpeli nanj ali ne?
• Na izletu si ogledujemo npr. cerkev, grajsko ruševino, mokrišče idr., beremo informacije iz turističnega vodnika (ali pametnega telefona) in jih posredujemo primerno otroku; na sprehodu (npr. po učni poti) beremo informativne table itd.
• Otroku ne dajemo v roke pametnega telefona in ga ne prepuščamo »v varstvo« TV.