Bralne izkušnje v zgodnjem otroštvu

mag. Tilka Jamnik

Starši pogosto sprašujejo, kdaj je pravi čas, da začnejo z branjem otrokom oz. so prepričani, da je otrok za to dejavnost še premajhen. Nikoli ni prezgodaj; starši se lahko že vse od rojstva z otrokom pogovarjajo, se igrajo bibanke, ko ga negujejo, mu pojejo uspavanke, ko ga umirjajo ipd. Čimveč naj mu govorijo, mu povedo katero pesem ali celo kratko pravljico. Otrok sicer še ne razume, sliši in čuti pa melodijo in ritem, prepoznava glas staršev, čuti njihovo nežnost in ljubezen.

V ljudskem slovstvu je veliko preprostih otroških pesmic (izštevank, nagajivk, prstnih iger, igrivih in nesmiselnih rimank ipd.) in nežnih uspavank, kar ravno dokazuje, da so se starši (predvsem matere, ker so se več ukvarjale z otroki) že nekdaj zavedali, da je otrokom za razvoj potrebna tudi živa govorjena beseda. Starši naj svojim otrokom povedo in zapojejo, kar pač nosijo v svojem spominu in srcu. Pomembno je to, da otroku govorijo oz. se z njim pogovarjajo. Otroku lahko povedo kratko pravljico ali povzamejo skupni dan v preprosto zgodbo v nekaj besedah, čeprav jih otrok še ne razume.

Zavedati se je treba, da nič ne more nadomestiti živega stika ljubečega odraslega, ki poje, govori in se pogovarja z otrokom. Nikakor ni dovolj, če otroku starši predvajajo le zgoščenke z glasbo (na trgu se pojavljajo zgoščenke s posebno pomirjujočo glasbo za dojenčke in malčke) ali ga puščajo v prostoru, kjer je prižgan radijski ali televizijski sprejemnik.

Starši naj prvo knjigo ponudijo otroku že zelo zgodaj. Med igračami polletnega malčka so dobrodošle igralne knjige iz pralnega blaga, lesa ali kartona. Ti materiali malčku omogočajo, da se nauči rokovanja s knjigo, saj sicer še ni ročno dovolj spreten, da bi listal knjige iz običajno debelega papirja.

Že otrokom, starim devet mesecev in več, pripovedujemo in beremo krajše pesmi, pravljice in zgodbe. Beremo ali pripovedujemo mu tako, da hkrati skupaj opazujemo ilustracijo. Beremo mu toliko časa, dokler mu je prijetno. Enoletnemu otroku običajno le nekaj minut, z vsakim mesecem starosti pa se podaljšujejo minute, ko je otroku ob knjigah in branju prijetno. To je odvisno tudi od tega, ali je otrok živahen ali mirnejši, če je v družini s starejšimi otroki, pa jim starši berejo vsem hkrati, ali je v vrtcu v skupini z več otroki. Svoje opravi ponavljanje: če otrokom vztrajno beremo vsak dan nekaj minut in poskrbimo, da se počuti prijetno, mu s tem privzgojimo potrebo po tovrstnem doživljaju.

Zelo pomembno je, da starši vedo, da majhni otroci poslušajo in sledijo le nekaj minut in da nekateri poslušajo tudi, če se medtem plazijo, stiskajo k sebi medvedka ali npr. objamejo starše. Otrok se med branjem tudi oglaša, sodeluje in želi kaj povedati. Nekateri starši so zaradi tega prepričani, da se otrok dolgočasi ali da ne želi poslušati, pa je v resnici ravno obratno. Zavedati se morajo, da majhen otrok redko samo posluša in da je skupno branje za otroka tudi priložnost za vrsto vprašanj in pogovor z njimi. Ko otrok med branjem sprašuje in pripominja, pomeni, da sledi zgodbi, da z vprašanji poskuša zgodbo bolje razumeti ali se prepričati, da jo je prav razumel.

 

druzinsko branje
Med bralnimi izkušnjami v zgodnjem otroštvu ima posebno vlogo večerno skupno branje. Starši otroka s pripovedovanjem ali branjem kratke pravljice umirijo pred spanjem. Kako bo potekal ritual, je zelo odvisno od otrok in staršev. Vsak otrok ima svoje posebnosti, nekateri primejo starša za roko, zlezejo v njegovo naročje, eni želijo, da starši ležejo k njemu v posteljo, ga nežno objamejo.

Staršem, ki so jim v otroštvu pripovedovali in brali njihovi starši, bo večerno branje nekaj samoumevnega in bodo tudi svojim otrokom ponudili večerna pravljična doživetja.

Tudi starši, ki sami v otroštvu tega niso poznali, bodo kmalu spoznali in opazili, kako prijetno se počutijo otroci, pa tudi oni sami, ob skupnem branju.

Mnogi otroci radi poslušajo zgodbe, ki se jih starši ali stari starši spomnijo iz svojega otroštva.

Otrokom je potrebno brati tako leposlovno kot poučno literaturo. Velja poudariti, da k razvoju bralnih navad prispeva branje različnega bralnega gradiva in tiskanih sporočil ob različnih priložnostih, zato naj starši otroku berejo poleg slikanic tudi revije, propagandno gradivo, zgibanke ipd. Izbirati je potrebno različne literarne zvrsti, največkrat pa bomo posegali po tistih, ki bodo otroku všeč.

Otrok postopoma poglablja izkušnjo, da branje leposlovja nudi estetski užitek in ugodje. Tako razvije interes za branje in pozitiven odnos do branja.

Za nekoliko starejše predšolske otroke je lahko posebej zanimivo branje daljše zgodbe v nadaljevanjih ali branje debelih knjig, iz katerih otroku vsak večer preberemo eno pravljico. Prijetna izkušnja prejšnjega večera otroka motivira za poslušanje in komaj čaka, da bo slišal nadaljevanje ali novo pravljico.

 

Uporabnost in koristnost branja

Med branjem in po njem je obilo priložnosti za pogovor. Nikakor ni potrebno, da vsako branje nadaljujemo z neko dejavnostjo. Najpomembneje je, da skupaj beremo in pri tem uživamo.

Starši naj poskušajo ugotoviti, katero področje otroka posebej zanima in skušajo poiskati o tem različne poučne knjige. In obratno, z različnimi poučnimi knjigami lahko otroku vzbudimo zanimanje za nova področja. Kadar otrok sprašuje, naj starši posežejo po priročnikih in enciklopedijah, saj na ta način otroka navajajo, da je knjiga vir informacij in znanja. Mnogo priložnosti je, ko starši in otroci skupaj uporabljajo knjige in pri tem otrok spoznava uporabnost in koristnost branja, se uči kritično vrednotiti informacije ipd.

Ko se družina odpravlja na izlet, si lahko spet pomagajo s knjigami – turističnimi vodniki, potopisi, atlasi. Sprehod v naravo bo morda zanimivejši, če bomo s knjigo v roki spoznavali in iskali travniške cvetlice, opazovali ptice, metulje, delali različne poskuse po navodilih ipd.

V knjigah lahko skupaj poiščejo ideje za likovne dejavnosti, vrtnarjenje, praznovanja, družabne igre itd. Skupaj z otrokom npr. pogledajo v kuharsko knjigo, kadar potrebujejo recept, v zdravstveni priročnik za nasvet itd.

Ob pomoči odraslega so otroku lahko dostopne tudi knjige, ki so za njegovo starost nekoliko zahtevnejše – priročnik uporabljajo odrasli, otrok pa opazuje in »pomaga« pri iskanju.

Skupaj iščejo informacije tudi v drugih tiskanih gradivih, poiščejo informacijo v telefonskem imeniku, berejo navodila za uporabo z embalaže zdravil, čistil ipd. Otrok spoznava, da bi starši brez poznavanja črk in branja težko uspešno delovali v svojem okolju. Vidi, da mora tudi za dvig denarja na bankomatu prebrati navodila, da se mora znajti na voznem redu vlakov, če želi potovati, da pri delu z računalnikom ne gre brez branja, in nenazadnje, da je tudi podnapise pri zanimivem filmu na televiziji potrebno prebrati.

Številne so priložnosti za branje, kjer otrok spoznava, kako življenjsko nujno in potrebno je branje: vsak dan in ob različnih priložnostih nas obkrožajo različna besedila, ki jih beremo, da se znajdemo in smo učinkoviti. Otrok bo postopoma spoznal, da je branje potrebno v vsakdanjem življenju in da mu ponuja številne informacije. Spoznal bo tudi, da mu branje pomaga pri opravljanju različnih vlog.

 

otroške knjige
Izbor bralnega gradiva

Na slovenskem knjižnem trgu je velika in razmeroma kakovostna ponudba otroških knjig, tako leposlovnih kot poučnih. V zadnjih letih vsako leto izide skoraj 200 novih naslovov otroških knjig, primernih za otroke v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju. Med njimi je tretjina knjig izvirno slovenskih, dve tretjini pa so prevodi tujih del.

Za mnoge starše ta velik izbor predstavlja zadrego, saj ne vedo, kaj izbrati za svojega otroka. Najbolje bo, da v takem primeru starši obiščejo najbližjo splošno knjižnico, kjer knjižničar ali knjižničarka otrokovi starosti primerno predstavi knjižnico, gradivo in dejavnosti. Spoznali bodo, da splošna knjižnica ponuja veliko raznovrstnega gradiva in ustreznih nasvetov za branje.

Za razvoj otrokovega interesa za branje je dobro, da starši že predšolskega otroka včlanijo v splošno knjižnico (za otroke do 15. leta praviloma ni članarine). Na ta način bodo imeli na voljo dovolj bralnega gradiva, knjižnice pa izposojajo tudi avdio in videokasete ter CDROMe. Skupaj z otrokom naj redno obiskujejo knjižnico, da si otrok tudi sam izbira knjige in drugo gradivo. Obiskujejo naj tudi posebne prireditve za otroke v knjižnici: ure pravljic, igralne ure s knjigo, razstave ipd.

Prav tako je pomembno, da starši skupaj z otrokom obiščejo knjigarno in mu vsaj občasno tudi kupijo knjigo. Pomembno je, da otroku knjige darujejo ob praznikih, rojstnih dnevih, novem letu ipd. Otrok naj knjigo in branje doživlja kot darilo. Zelo pomembno je, da ima otrok nekaj svojih knjig v družinski knjižnici oz. knjižno polico s svojimi knjigami v otroški sobi.

Starši lahko za nasvet vprašajo tudi vzgojiteljice v vrtcu. V nekaterih vrtcih, ki so precej oddaljeni od splošne knjižnice in imajo dovolj knjig, organizirajo izposojo otroških knjig tudi na dom. Da bi spodbudili družinsko branje, ponekod organizirajo izposojo bralnih nahrbtnikov, v katerih so 2–3 otroške knjige in ponekod še knjiga o vzgoji, ki je staršem v pomoč in spodbudo.

Pomembno je, da se starši udeležujejo predavanj o pomenu branja, ki jih pripravijo v vrtcu. Nekatere vzgojiteljice pripravijo tudi skupne delavnice, kjer berejo otrokom in staršem.

Za pomoč pri svetovanju, kaj je primerno branje za otroke v predšolskem obdobju, lahko prosite knjižničarje v splošnih knjižnicah in vzgojiteljice v vrtcih.

Mnogo informacij in priporočil boste našli tudi v knjigah, v otroških ter družinskih revijah (npr. priloga Cicidoja in Cicibana Za starše, Otrok in družina).

Kot priporočilo za sprotne novosti lahko uporabljajte tudi priporočilne oz. tematske sezname knjig, ki jih vsako leto pripravlja Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča, Ljubljana. Dostopni so tudi na spletni strani: www.ljoz.sik.si.

 

Vir: Jamnik, T. (2003). Bralne izkušnje v zgodnjem otroštvu V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 40-43. (Članek objavljen s privoljenjem založbe Mladinska knjiga.)

Preberite več

prvič v knjižnici
Prvič v knjižnici

Knjižnice spodbujajo družinski obisk knjižnice kar se da zgodaj, že v predbralnem obdobju. Prizadevajo si, da bi knjiga otroka spremljala od rojstva dalje, pa seveda vse življenje.Več

Priporočilni seznami knjig

Tu boste našli nekaj virov, kjer boste našli izbor kakovostnega bralnega gradiva za vas in vaše otroke. Več

bralni seznami
Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

DOGODKI

Projekt Medgeneracijsko branje letos že osmič

17. septembra 2021 - 25. junija 2022

Rastem s knjigo

2. novembra 2021 - 25. junija 2022

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021

Nagrajene knjige

previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content