Foto Luka Dakskobler
Predjamski grad: V deželi roparskega viteza
Samosvoj in zviti Erazem Lueger Jamski s svojim v skalo vklesnim gradom še danes buri domišljijo številnih generacij od blizu in daleč.
Izhodišče: Predjama
Učna pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 m pred mostom pred vasjo Otok. Pot večinoma poteka skozi gozd in je s svojo dolžino 3.7 km (v eno smer) primerna za vsakogar, ki le pazi na primerno obutev. Samo pot skozi neokrnjeno naravo Cerkniškega jezera popestrijo številne informacijske ali didaktične točke (prehranjevalni splet, plezalo ris, silhueta medveda in volka). Najdragocenejši pa so razgledi z opazovalnic Kuharca, Klejni vrh in s kar 10-metrskega stolpa Otočec, ki ponujajo pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava.
Izhodišče: Cerknica; dolžina poti: 3,7 km (v eno smer), trajanje: 1 ura
Foto: Visit Kras
Območje živega muzeja Krasa, s tipičnimi kraškimi pojavi: vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame, meri preko 700 hektarov in je opredeljeno kot ekološko pomembno območje, njegov večji del pa sodi v območje Natura 2000. Predstavlja naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, razteza se med Sežano, Lipico in bivšo slovensko-italijansko mejo, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana – Bazovica. V okviru muzeja so urejene tematske in čezmejne rekreacijske poti, ter označene interesne točke. Izbrano območje Živega muzeja Krasa predstavlja območje t.i. klasičnega krasa z največjo intenziteto kraških pojavov, z velikim številom vpisov v register zavarovanih naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij. Na robu območja se nahaja tudi najstarejša turistična jama v Evropi, jama Vilenica, ter najbolj slikovita ne turistična jama v Sloveniji, Gustinčičeva jama, globoko pod površjem pa teče čezmejna reka Reka / Timav. Živi muzej Krasa prečka tudi pohodniška pot Alpe adria trail, ter Gozdna učna pot Josef Ressel, ki prične v Naravoslovnem didaktičnem centru Bazovica, zaključi pa se v Kobilarni Lipica.
Izhodišče: Bazovica
Foto: GeaGo
Začne se pri Informacijskem centru parka Škocjanske jame. spoznavajo v naseljih, druge v naravnem okolju. Je dobro označena in večinoma lahka, primerna je za posameznike in večje skupine. Teme, ki nas spremljajo na sprehodu so kraška arhitektura, mlini na Reki, burja in še mnogo drugega. Na Štefanjem razgledišču je lep razgled na udornici Veliko in Malo dolino ter vas Škocjan. Pred vasjo Betanja je še eno razgledišče, ki se je nekoč imenovalo Micin razglednik. Ob izhodu iz Škocjana si lahko ogledamo brezno Okroglice, vaški kal in zbirki v Jurjevem in J’kopinovem skednju, kjer je predstavljen postopek pridobivanja žita. V Jurjevem skednju je v prvem nadstropju predstavljena zgodovina odkrivanja Škocjanskih jam, zgornje nadstropje pa bogati arheološka dediščina tega čudovitega področja. Na trgu v Matavunu so predstavljeni tipi zidov in premogovništvo, ki je že zamrla dejavnost iz neposredne bližine parka. Sprehajalec se od tukaj vrne proti izhodišču poti in parkirišču.
Izhodišče: Informacijski center parka Škocjanske jame. Dolžina poti: 2 kilometra, trajanje: 2 uri.
Foto: Zeleni Kras
Pohodniška pešpot, poimenovana po junaku iz Levstikovega dela Martin Krpan z Vrha, ki je bil prvič objavljen leta 1858 v Slovenskem glasniku. Pot nas pelje po poteh in kolovozih slikovite Bloške planote, na kateri se spoznamo z znamenitostmi lokalne naravne in kulturne dediščine: od literarnega junaka Martina Krpana, starodavnega smučanja in izjemnega ljudskega izročila tega prvinskega sveta. adnjo nedeljo v aprilu, ko je vreme že prijetno toplo, Bločani vsako leto priredijo tradicionalni Krpanov pohod. Primeren je za vse generacije, saj je pot dobro označena in si lahko vsak po svojih zmožnostih izbere težavnost in dolžino poti.
Izhodišče: Bloško jezero. Dolžina poti: 19 kilometrov, s povirjem Iške pa 23 kilometrov; trajanje: od 4 do 7 ur. Primerna za posameznike in družine.
Foto: Miran Hladnik
Če se Krpanova pot drži večinoma le Bloške planote, se Velika Krpanova pot razteza čez celotno kraško ozemlje. Od Parka vojaške zgodovine v Pivki preko Šilentabora in zgornje Pivške kotline prečka gozdni masiv Javorniki ter se ponovno pojavi na obrobju Cerkniškega jezera., nato pa nadaljuje proti Loški dolini, kjer se prične pri gradu Snežnik vzpenjati na Bloško planoto, od tam pa se preko Slivnice spusti na Cerkniško polje. Pot nato vodi skozi slikoviti Rakov Škocjan, kjer se vzpne na Kalič in vodi mimo izletniške točke Koča Mladika v Postojno, kjer se zaključi. Na njej se nahaja sedem kontrolnih točk, kjer lahko pohodniki dobijo žig v posebno izkaznico. Trasa je primerna tudi za kolesarje in jezdece, v večini pa je prevozna tudi z drugimi prevoznimi sredstvi. Zemljevid Velike Krpanove poti dobite v Parku vojaške zgodovine Pivka.
Izhodišče: Park Vojaške zgodovine Pivka; dolžina: 91 kilometrov; trajanje: 3 dni/mogoče pa jo je prehoditi tudi v več krajših etapah.
Foto: TIC Ilirska Bistrica
Kettejeva pot poteka po krajih, kjer je odraščal pesnik Dragotin Kette. Pot vodi od Trnovega pri Ilirski Bistrici, kjer se je rodila pesnikova mati Ana Valenčič do Prema, kjer stoji Kettejeva rojstna hiša. Povratek na izhodišče peš po isti poti ali po poti skozi Topolc.
Izhodišče: Osnovna šola Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici; dolžina poti: 9 kilometrov; trajanje: 3 do 4 ure
Foto: TIC Sežana
Nezahtevna pot skozi kraške borove gozdičke, po kraških gmajnah in mimo vinogradov, je posvečena spominu na velikega slovenskega avantgardnega pesnika Srečka Kosovela. Pot se začne pred njegovo rojstno hišo v Sežani, kjer je sedaj urejena spominska soba. Iz mesta vodi pot najprej okrog hriba Tabor, nato pa po urejenem kolovozu do vasice Tomaj in Kosovelove domačije, kjer je pesnik tudi živel. Ob poti boste srečali vasico Šmarje, lahko dostopno jamo Pustov hram in številne vinograde, zaradi katerih ne boste niti za hip pozabili, da hodite po Krasu. Kosovelova domačija vas pričaka s spominsko zbirko družine Kosovel, ki hrani predmete iz časa, ko je tu živel in ustvarjal prezgodaj umrli pesnik.
Izhodišče: rojstna hiša Srečka Kosovela v Sežani; dolžina poti: 7 kilometrov; trajanje: 2,5 ure
Foto: Jošt Gantar/Visit Kras
Vremska dolina je očarljiv svet med pogorjem Vremščico in Brkini. Iz Famelj v Vremski dolini na vrh Vremščice in nazaj v Famlje je speljana krožna tematska pot, posvečena pisatelju dr. Bogomirju Magajni, ki je bil rojen v teh krajih. Pot je domiselno označena z ilustracijo brkatega junaka iz ene od mladinskih povesti pisatelja Magajne. Skozi slikovite vasi vas pot popelje na travnata pobočja Vremščice in nato na najvišji vrh, Veliko Vremščico s 1027 m višine. Od tu so prelepi razgledi na Brkine, na Snežnik in Jadransko morje, na drugi strani pa na Dolomite in Julijske Alpe. Prostrani travniki, kjer boste srečali ovce na paši, so idilična pokrajina, ki se globoko vtisne v spomin. Z vrha pogorja vas pot, ki je v tem delu označena kot slovenska planinska pot, ponovno pripelje na izhodišče poti ob športnem centru v Famljah.
Izhodišče: Famlje v Vremski dolini; dolžina poti: 14 kilometrov; trajanje: 4-5 ur
