Erazem Lueger Predjamski

Erazem Lueger Jamski, zadnji potomec plemičev Luegerjev iz gradu Jama, je bil divje samosvoje narave. V bitkah s Turki je dokazal izjemen pogum. Dvakrat je s prijateljem Andrejem Baumkircherjem rešil življenje cesarju Frideriku III, zato ga je ta postavil za vodjo svoje osebne straže.

Nekega dne je Erazem v dvoboju ubil grofa Pappenheima, ker je žalil spomin na njegovega prijatelja Andreja, ki ga je cesar dal ubiti. Erazma so zaprli v ječo in obsodili na smrt, a Erazem je ušel iz ječe in se prebil do svojega gradu Jama.

Cesar je Erazma izobčil, mu zaplenil vse gradove in ukazal tržaškemu vitezu Ravbarju, naj Erazma izsledi, živega ali mrtvega. Ravbarjevi vojaki so zaman iskali drznega Erazma, ki je postal roparski vitez. A nekega dne je Erazem sam prišel izzivat svoje zasledovalce pred grad Planino.

Stopinje Erazmovega konja v snegu so zasledovalce pripeljale pred neosvojljivo skalnato Erazmovo orlovsko gnezdo. Celo zimo je Ravbar s svojo četo prezebal pod Erazmovim gradom in upal, da bo viteza izstradal. Osuplo pa je pomladi sprejemal sveže češnje in pečene ribe, ki mu jih je Erazem pošiljal s skalnate trdnjave. Erazmov grad je imel skrivni izhod v gozd nad pečino in od tam je bila le kratka pot do Vipavske doline.

Ker Erazma ni mogel premagati s silo, je Ravbar podkupil slugo, ki mu je prinašal Erazmove dobrote. Po dogovoru z njim je Ravbar usmeril topove proti grajskemu oknu, ko se je neke usodne noči leta 1485 prižgala izdajalčeva lučka. Topovska krogla je smrtno ranila gospodarja gradu Jama. V boju, ki je sledil, so padli tudi vsi Erazmovi soborci.

Predjamski grad

Prav nobena skrivnost ni, da je svojeglavega Erazma topovska krogla našla, ko se je odpravil »tja, kamor niti turški sultan ne more po svojem odposlancu«, kakor je zapisal Valvasor. Drzni vitez, ki je leta 1484 končal na stranišču, naj bi bil po ljudskem prepričanju pokopan na trgu v Predjami, poleg cerkvice Marije Sedem žalosti iz 15. stoletja. Na njegovem grobu raste ogromna lipa, ki naj bi jo zasadila vitezova izvoljenka, oziroma po drugi različici vaščani.

Opis poti

Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo v Postojni in sledimo oznakam za Predjamski grad. Parkiramo na enem od urejenih parkirišč v Predjami.

Če Predjamo obiščemo z majhnimi otroki, bomo imeli dovolj dela že z ogledom gradu in Jame pod gradom. Če nismo vrtoglavi, pa se lahko povzpnemo tudi na razgledišče nad steno, do katerega vodi pot, ki se začne pri trgovini s spominki.

Če se želimo sprehoditi do šmihelskega Gradu, sledimo od cerkvice Žalostne Matere božje v Predjami planinskim oznakam za Vojkovo kočo na Nanosu. Kolovoz takoj za prečkanjem potoka zavije desno, a ga kmalu zapustimo in se levo vzpnemo na gozdno pot. Ko pridemo v središče vasi Šmihel, zapustimo markirano pot za Nanos. Gremo desno po cesti pod cerkvijo sv. Mihaela, ki stoji že na okopih šmihelskega Gradu. Na križišču treh kolovozov izberemo desnega, po katerem pridemo na območje nekdanjega gradišča (raztezalo se je po celotnem območju, ki je pred nami) ter do izjemnega razgledišča. Z leve, vzhodne strani vidimo cerkev sv. Jakoba v Studenem, na sredini pred nami je Postojna, zadaj greben Javornikov in najvišji vrh – Snežnik, cerkvico sv. Trojice v Trnjah pri Pivki, zahodno pa vidimo vse do Razdrtega.

Vrnemo se po isti poti ali pa po cestah krožno čez Landol. Skozi vasico je že od pradavnine do druge polovice 15. stoletja vodila glavna cesta iz Ljubljane do morja. Spustimo se v Šmihel in gremo kar po asfaltni cesti čez vas, pri gasilskem domu zavijemo levo, nato mimo kipa pastirčka Jakoba in zmaja. Nadaljujemo do Landola, tam zavijemo levo in pri Domu krajanov ponovno levo ter gremo mimo cerkvice sv. Nikolaja po stari cesti nazaj v Predjamo.