V nedeljo, 26. oktobra, se je v Portorožu končal Festival slovenskega filma, novembra v Ljubljani ljubitelji filmov nestrpno pričakujemo 36. festival Liffe, še več možnosti za ogled igranih in animiranih filmov ponujajo platforme za pretočne vsebine. Naj bo bogata ponudba filmov povod za razmislek, kako ogledi filmov in pogovori o njih lahko pripomorejo k boljši družinski pismenosti. Sta branje in gledanje filmov povezana? Je ogled filma lahko motivacija za branje knjige?
Filmi imajo pomembno vlogo in vpliv na gledalce, saj niso le vir zabave in izobraževanja, ampak nam lahko pomagajo pri oblikovanju naših vrednot. Pri otrocih bogatijo domišljijo, mladi ob gledanju filmov pogosto iščejo lastno identiteto, starejšim omogočajo razmislek o tem, kaj se dogaja v svetu. Dobri filmi, ravno tako kot branje knjig, spodbujajo empatijo in kritično mišljenje.
Ali so ljubitelji filmov tudi strastni bralci? Ni nujno, saj je mnogim filmski jezik bližji in lažji, gledanje filmov jim pomeni predvsem sprostitev. Njihovo filmsko izkušnjo lahko nadgradimo s pogovorom, v katerem jih usmerimo tudi h knjigam. V mnogih mestih so že zaživela druženja po ogledu filma, v katerih gledalci razmišljajo o svojih odzivih. V pogovoru izpostavijo, kaj jih je v filmu nagovorilo, poslušajo mnenja drugih in tako bogatijo svoje razumevanje.
Po ogledu filma se pogovarjamo o igri, kameri, glasbi, predvsem pa o razvoju likov. Osrednje osebe in njihovo doživljanje sveta izpostavljamo tako na pogovorih o filmih kot tudi v bralnih klubih. Bralci so pogosto bolj kritični gledalci kot nebralci, saj imajo več znanja in izkušenj s sprejemanjem umetnosti. Na pogovorih o filmih lahko gledalcem predstavimo predloge za branje knjig, ki govorijo o podobnih temah kot film. Izbiramo kakovostne filme in predlagamo kakovostne knjige.
Nekateri filmi so posneti po knjigah. Taka sta npr. najbolj aktualna filma Elvis Škorc in Belo se pere na devetdeset, ki sta posneta po istoimenskih knjigah – prvi po mladinskem romanu Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni štor in drugi pa je roman za odrasle Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset. Ste si ju že ogledali? Ali ste morda že prebrali tudi knjigi? Je bilo morda vaše razumevanje filma globlje, ker ste že poznali knjigo? Kako ste si zamišljali osrednje like? Vam je bila interpretacija režiserja blizu ali bi izpostavili druge motive? Bi po ogledu filma knjigo ponovno prebrali?
Če knjige še nismo brali, je lahko ravno ogled filma lepa spodbuda za branje. Med branjem razmišljamo, ali je film izpustil pomembne podrobnosti, je zgodbo morda poenostavil …
Za nadaljnje delo s filmom in samostojni razvoj refleksije so učiteljem in staršem v pomoč pedagoška gradiva Kinadvor, otrokom pa knjižice iz Knjižne zbirke Kinobalon.
Več o tem, kako in zakaj z otroki v kino, pa najdete tudi na naši spletni strani Gremo v kino!
Ko se po ogledu filma pogovarjamo z gledalci, vedno upoštevamo njihove izkušnje. Kateri dogodek v filmu jih je presenetil? Kaj bi naredili drugače? Kateri lik je zbudil njihovo zanimanje? Pogovori morajo temeljiti na dialogu in odprtosti za opažanja gledalcev. Tako kot knjige nam tudi filmi približajo občutke, stiske in odločitve ljudi. Igra, glasba, barve in vzdušje posameznih filmskih prizorov vplivajo na naša čustva. Z gledalci (otroki, mladostniki, odraslimi) se po ogledu filma pogovarjamo o vsem, kar smo občutili. Tudi o strahu, jezi in sramu.
Take pogovore ponekod organizirajo kinodvorane in kulturni domovi, za otroke jih dopolnijo z ustvarjalnimi delavnicami. A pogovor je dragocen tudi, če ni voden, če se starši na poti iz dvorane pogovarjajo s svojimi otroki. Gledanje filmov je pomembno za razvoj empatije, vedno pa lahko poiščemo tudi vzporednice z literarnimi deli.
Mag. Barbara Hanuš je knjižničarka, predavateljica, članica uredniškega odbora naše spletne strani in avtorica številnih knjig za otroke in odrasle. Poleg tega v Kinu Linhartova dvorana v Radovljici vodi pogovore v programu Kino & kava, je tudi avtorica pedagoških gradiv v programu Kinobalon – filmsko-vzgojnem programu za otroke in mlade v Kinodvoru v Ljubljani.
