Mednarodne migracije še v nobenem obdobju niso bile tako obsežne, kot so v današnjem času. Ljudje se selijo zaradi različnih razlogov, najpogosteje zaradi zatiranja, vojn, iskanja boljših življenjskih priložnosti, nasilja, kršenja človekovih pravic in podobno. Le manjši delež migrantov predstavljajo kvalificirani strokovnjaki, intelektualci, poslovneži ipd. Zato v večini držav prihaja do kulturnega in rasnega mešanja.
Selitev iz ene države v drugo pa ne pomeni le spremembe kraja bivanja, temveč se morajo priseljenci v novem okolju soočiti z novo kulturo in jezikom ter se jima prilagoditi. Ta proces poteka počasi in po njihovih zmožnostih, pri čemer jim z različnimi projekti in drugimi oblikami integracije lahko dodatno pomagamo.
Vsepovsod narašča tudi število dvo- in večjezičnih družin, kar odpira še dodatne izzive. Pri njihovem reševanju nas mora voditi cilj obojestransko bogatenje in poznavanje kultur. Vsebina in razumevanje multikulturnosti je pomembna za vsakogar, saj kulturna raznolikost lahko predstavlja močan razvojni potencial današnje družbe, če jo le znamo razumeti kot tako.
Večjezičnost pa se ne nanaša le na družine in posameznike, ki se priseljujejo od drugod. Je tudi eno od temeljnih načel Evropske unije, zapisano v prvi uredbi Sveta iz leta 1958 in vključeno v Listino EU o temeljnih pravicah. Evropska komisija s svojo jezikovno politiko spodbuja večjezičnost in se zavzema za to, da bi vsak državljan EU poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika.
