S spodbujanjem glasnega branja in pripovedovanja v svet pisane in govorjene besede vabimo vse, še posebej pa tiste, ki so že pozabili, kakšno moč imajo lahko knjige. Ko skupaj beremo ali pripovedujemo zgodbe, besede oživijo, zgodbe pa zaživijo v skupnosti. Skupno branje nas povezuje – bodisi kot poslušalce bodisi kot pripovedovalce, saj v nas prebuja radovednost, empatijo in ljubezen do literature.
dr. Gaja Kos, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS je predstavila pobudo 10 minut za branje. Foto: Bor Slana/STA.
S tem namenom bomo pobudniki NMSB od letos dalje spodbujali k vsakodnevnemu desetminutnemu branju. Želimo si, da bi pobuda 10 minut za branje postala stalna vseslovenska praksa, ki bi bila vsaj v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tudi sistemsko podprta tako, da bi našla smiselno umestitev v šolskem dnevu. K vsakodnevnemu desetminutnemu branju pa bomo spodbujali tudi odrasle, saj so pravi oni s knjigo v roki lahko najboljši zgled in vodnik pri vzgoji vseživljenjskih bralcev.
Pobudo 10 minut za branje je podprl tudi dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje. Foto: Bor Slana/STA.
»Preprosta, a učinkovita zamisel, zagotovo pa tudi v šolskem prostoru dodatna spodbuda za vzgojitelje in učitelje, da otroke in mladostnike, pa tudi sebe dodatno spodbudijo k branju, ki bistveno pripomore k razvoju bralne pismenosti, bogatitvi besednega zaklada, krepitvi koncentracije in celo krepitvi empatije. Pobudo razumem tudi kot spodbudo učiteljem, da deset minut branja dnevno oplemenitijo z inovativnimi didaktičnimi pristopi,« je na današnji novinarski konferenci v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Otona Zupančiča, poudaril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj.
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je na novinarski konferenci povedala:
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je izpostavila pomen branja za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Foto: Bor Slana/STA.
Vsi smo lahko ponosni, da živimo v državi, ki toliko pozornosti namenja branju, knjižnicam in knjigam, kar nas gotovo uvršča med najbolj razvite države sveta. Na Ministrstvu za kulturo smo ponosni, da v Sloveniji vsako leto organiziramo mesec skupnega branja. To je pomembno za spodbujanje branja pri najmlajših in tudi spodbuda za starejše. Branje razširja obzorja, spodbuja domišljijo in odpira nove svetove ter spodbuja kritično mišljenje. Zato je v današnjem hitrem svetu še toliko bolj pomembno, da si vzamemo čas za branje ter tudi tako krepimo razvoj otrok in mladostnikov ter njihove kompetence.
Pomen bralne pismenosti je v današnjem času še posebej pomemben. Glede na zaskrbljujoče trende je prav, da temu posvetimo še več pozornosti, ker je razvoj bralne kulture in kompetenc za razumevanja kompleksnih besedil bistven za razvoj posameznika. V družbi, prepredeni s kratkimi sporočili, družbenimi omrežji in vsem, kar lovi našo pozornost, je pomembno, da gradimo promocijo branja in ustvarjamo čas, ki ga za to potrebujemo. Zato je nujno, da začnemo poudarjati branje že pri najmlajših in pri tem so ključni tako vrtci, šole, knjižnice kot družina.
Na Ministrstvu za kulturo si v skladu z našo strategijo prizadevamo za finančno in vsebinsko dostopnost knjig za vse ter posebno pozornost namenjamo spodbujanju bralne kulture. Poglavitno vlogo pri širjenju slednje imajo splošne knjižnice, ki so razvejane po vsej državi. Knjižnice namreč niso samo središče znanja, temveč tudi središča družabnega življenja in kulturnega dialoga. Ministrstvo za kulturo bo tudi v prihodnje podpiralo projekte in pobude, ki spodbujajo branje in dostop do literature za vse, ker verjamemo, da lahko na ta način skupaj ustvarimo družbo, v kateri bo branje del vsakdanjika in bo knjiga most med generacijami.«
Častni pokrovitelj letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Gašper Hrastelj, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, je ob začetku letošnjega NMSB pripravil naslednjo poslanico:
»Pismenost je temeljna človekova pravica in ključno orodje za osebni razvoj, socialno vključenost in demokratično družbo. V digitalni dobi, ko se oblike sporazumevanja hitro spreminjajo, pismenost presega zgolj branje in pisanje – vključuje tudi kritično razumevanje informacij, medijsko in digitalno pismenost ter sposobnost odgovorne rabe novih tehnologij. Kot nacionalna komisija za UNESCO zato spodbujamo projekte, aktivnosti in partnerstva, ki povečujejo digitalno vključenost in podpirajo razvoj pismenosti skozi vse življenje. Prepričani smo, da prav takšna pismenost omogoča posamezniku polno sodelovanje v družbi, zmanjšuje neenakosti ter krepi temelje za mir in trajnostni razvoj. Ob mednarodnem dnevu pismenosti zato pozivamo k skupnemu prizadevanju za svet, v katerem bo vsakomur omogočen dostop do znanja, učenja in branja – saj so vlaganja v pismenost vlaganja v prihodnost vseh.«
Tudi letos bodo pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki pripravili številne dogodke in dejavnosti, s katerimi prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni pa tudi v zamejstvu in po svetu. Med njimi najdemo vzgojno-izobraževalne zavode, visokošolske zavode, organizacije za izobraževanje odraslih, kulturne ustanove ter še posebej vse, ki skrbijo za bralno kulturo: splošne knjižnice, založbe, knjigarne …, nevladne ustanove z različnih področij, ki v središče svojega delovanja postavljajo otroke, mladino, starejše in družine oz. se pri svojem delu srečujejo z različnimi generacijami.
Vsi dogodki so zbrani v dogodkovniku na spletni strani https://nmsb.pismen.si.
Celotno sporočilo za javnost si lahko preberete na povezavi tukaj.
