Za strokovnjake
Razvoj bralne pismenosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje) je vseživljenjski proces od rojstva naprej na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem).
S poslušanjem, branjem in pogovori otroci in odrasli vstopamo v svetove, ki jih drugače morda nikoli ne bi spoznali. Največja čarovnija je, ko se začnejo otroku črke sestavljati v besede in te dobijo pomene. Z besedami izrazimo sami sebe: svoje mnenje in koprnenje, svoja čustva in odnos do sveta, do vsega.
Družinska pismenost pomeni različne dejavnosti znotraj družine, povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) in šoli. V izobraževalnem pomenu vključuje napredek pismenosti vseh družinskih članov oz. jo interpretiramo kot vsako dejavnost, pri kateri družinski člani uporabljajo bralne, pisne ali računske spretnosti v družinski skupnosti v vsakdanjem življenju. Vključuje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo (npr. obisk knjižnice, kupovanje knjig; pogostost branja, raznolikost vsebin, kakovost izbranega gradiva, primernost izbranega gradiva glede na otrokov kognitivni razvoj).
(Iz nagovora dr. Dragice Haramija)
Otroci se v knjižnici, kamor prihajajo s svojimi starši, srečujejo s knjigo, branjem, pisano besedo. Ko listajo po knjigah, ugotovijo, da so v njih črke, da so te črke povezane v besede, v stavke, v besedila. In ko te knjige odnesejo domov in jih skupaj s starši prebirajo, je to tisto prvo srečevanje s knjigo, ki kasneje lahko obrodi lepe sadove. Tiste starše, ki zaradi različnih razlogov težje vstopijo v knjižnico, bi radi opogumili, saj bodo v knjižnici našli prijeten prostor, različne zelo prijetne stvari in dogajanja, tako za otroke kot tudi starše. Naša želja je, da bi te prijetne trenutke in izkušnje še poglabljali in nadrgajevali tudi doma.
Ida Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, Pionirska knjižnica – Center za mladinsko književnost pri Mestni knjižnici Ljubljana, Z igro do pismenosti.
Več ...
Družinska pismenost ni omejena zgolj na branje leposlovnih in informativnih (poučnih) knjig za otroke, temveč na vse dejavnosti, ki se navezujejo na bralno pismenost (npr. nakupovalni seznam, razlaga prometnih znakov, iskanje receptov, petje pesmi). Otroške knjige imajo dvojnega naslovnika: otroka, ki mu je knjiga (običajno slikanica) primarno namenjena, in odraslega, ki mu bere. Odrasli je otrokov bralni zgled, saj otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju še ni bralec, hkrati pa je šele na stopnji razvoja, ko pridobiva temeljna znanja. Tako spoznava v vsakdanji situaciji nove besede in jezikovna pravila, zato ne uporabljamo pootročenega govora. Družinska pismenost se razvija kjerkoli (npr. na sprehodu, v živalskem vrtu, na pikniku) in ves čas. Z otrokom se pogovarjamo kot z enakovrednim sogovornikom, radovedno po knjigah ali na spletu poiščemo kakšen podatek, ki otroka zanima, pri čemer odrasli velikokrat najdemo podatke, ki jih nismo poznali (in se tudi mi naučimo kaj novega).
