Strokovnjaki, ki razvijajo različne oblike dela za spodbujanje družinske pismenosti, želijo pomagati staršem, da v družinsko življenje vnesejo več pismenosti in izboljšajo pismenost vseh družinskih članov.
Razvoj pismenosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje) je vseživljenjski proces, ki poteka vse od rojstva na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). S poslušanjem, branjem in pogovori otroci in odrasli vstopamo v svetove, ki jih drugače morda nikoli ne bi spoznali. Največja čarovnija je, ko se začnejo otroku črke sestavljati v besede in te dobijo pomene. Z besedami izrazimo sami sebe: svoje mnenje in koprnenje, svoja čustva in odnos do sveta, do vsega.
»Otrok lahko skozi igro sproščeno utrjuje razumevanje osnovnih odnosov več-manj, veliko-majhno, blizu-daleč, ravno- okroglo. S tem ima veliko več možnosti, da bo kasneje, ko bo že šolar, veselo in sproščeno spoznaval svet matematike.«
Mag. Milena Košak Babuder, Pedagoška fakulteta Ljubljana
Družinska pismenost pomeni različne dejavnosti znotraj družine, povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) in šoli. V izobraževalnem pomenu vključuje napredek pismenosti vseh družinskih članov oz. jo interpretiramo kot vsako dejavnost, pri kateri družinski člani uporabljajo bralne, pisne ali računske spretnosti v družinski skupnosti v vsakdanjem življenju. Vključuje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo (npr. obisk knjižnice, kupovanje knjig; pogostost branja, raznolikost vsebin, kakovost izbranega gradiva, primernost izbranega gradiva glede na otrokov kognitivni razvoj).
Strokovni delavci (knjižničarji, učitelji, socialni delavci in drugi) smo družinam lahko v veliko pomoč in podporo pri razvijanju bralne pismenosti tako doma kot pri vključevanju v številne in raznolike dejavnosti v knjižnici, šoli in drugje. Dosedanje izkušnje kažejo, da je dobro, da so strokovnjaki, ki organizirajo programe in dejavnosti družinske pismenosti, pozorni na naslednje:
- da upoštevajo značilnosti skupine, s katero bodo delali.
- da načrtujejo srečanja tako, da so dejavni vsi udeležence (otroci in odrasli).
- da upoštevajo znanje, izkušnje in pričakovanja staršev.
- da na srečanju za družinsko pismenost poskrbijo za vsebino in oblike dela, pri katerih bodo starši z lahkoto prepoznali uporabnost znanja in veščin.
Na tem mestu zbiramo dobre izkušnje iz prakse pri delu z družinami, ki jih objavljamo v rubriki Napotki za delo z družinami. V rubriki Usposabljanja za delo z družinami izveste, katera izobraževanja in usposabljanja so na voljo strokovnim delavcem za poglabljanje znanja za delo z družinami. V rubriki Raziskave in viri pa si oglejte zbrana strokovna gradiva in literaturo.
