Monografije

• Devjak, T. (ur.) in Saksida, I. (ur.). (2016). Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. https://www.pef.uni—lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/2016/Bralna—pismenost_Posvet—PeF—2016.pdf
• Peklaj, C. in Pečjak, S. (2020). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Članki

• Berčnik, S., Petek, T. in Devjak, T. (2016). Pogledi učiteljev na vlogo staršev pri spodbujanju bralne pismenosti otrok. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 69–86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
• Haramija, D. (2018). O pomenu branja. Razredni pouk: revija Zavoda RS za šolstvo, 20(1). 29.

Magistrske naloge

• Čebular, D. (2016). Spodbujanje branja besedil v prvem razredu. Magistrsko delo, Koper: Univerza na Primorskem. https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/MAGISTRSKA_DELA/Cebular_Doroteja_2016.pdf
• Grobin, S. (2015). Povezanost družinske pismenosti z opravljanjem bralne značke v 5. razredu osnovne šole. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https://core.ac.uk/download/pdf/67586659.pdf
• Mišmaš, E. (2018). Povezanost družinske pismenosti z bralnimi zmožnostmi tretješolcev. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
• Pečjak, S. (2020). Potrebno je redno urjenje branja. Družina: slovenski katoliški tednik, Naša družina: mesečna priloga tednika Družina. 69(40).  
• Pečjak, S. (2018). Branje učitelja in vloga tega pri delu z učenci. V: Utiramo poti učenju na razredni stopnji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/konferenca-razredni-pouk-2018/sekcijska-predavanja-sreda-21-3-2018/
• Pečjak, S. (2018). Ustvarjanje pogojev za spodbujanje učenja. V: P. Weissbacher (ur.). Učenje v središču: gradivo za udeležence. Ljubljana: Šola za ravnatelje. http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2018/11/Sonja-Pecjak.pdf
• Pečjak, S. (2017). Psihološka perspektiva učenja iz elektronskih vs. tiskanih gradiv. V: S. Zwitter (ur.), idr. E-gradiva kot bližnjica do uspeha?: e-zbornik Bralnega društva Slovenije ob 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017 (str. 24-33). Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. http://www.bralno-drustvo.si/BDS_zbornik_2017.html
• Pečjak, S. (2013). V labirintu bralnih učnih strategij: sintezni pregled. V: T. Novaković (ur.) in F. Nolimal (ur.). Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve (str. 149-163).  Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Poznič, A. in Pečjak, S. (2017). Značilnosti dijakov in učnega okolja v povezavi z uspešnostjo pri e-učenju. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 32(1), 111-124.
• Žefran, J. (2017). Družinsko branje: primer učencev prve triade. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94487

Monografije

• Marjanovič Umek L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
• Marjanovič  Umek,  L.  in  Fekonja,  U.  (2019).  Zgodbe  otrok:  Razvoj  in  spodbujanje  pripovedovanja. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
• Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Ljubljana: Nacionalni institut za javno zdravje.

Članki

• Fekonja, U. (05.2009/04.2012). Sociokulturno okolje kot kontekst razvoja otroškega govora in zgodnje pismenosti. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XEQOFOHH/b00015e4-f911-48ad-a7dd-72ae2a03cb62/PDF
• Fekonja, U. (2005). Kontekstualni dejavniki otrokovega govornega razvoja. Sodobna pedagogika, 56(122), str. 46–67.
• Fekonja, U., Marjanovič Umek, L., Sočan, G. (2015). Družinsko okolje kot napovednik otrokovega govora: mediacijska vloga literarnih dejavnosti in simbolne igre. Psihološka obzorja: slovenska znanstveno-strokovna psihološka revija, 24, 1—12. http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2015/fekonja-peklaj_et_al.pdf
• Marjanovič Umek, L. (2010). Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Sodobna pedagogika, 61(1), str. 28-64. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6KBFPU1Q/a3695186-dd34-401e-804b-7a21b671d37e/PDF
• Marjanovič Umek, L. (2016). Otrokova pot v simbolni svet: misliti, govoriti in razumeti druge. V: B. Vrbovšek (ur.), D. Belak (ur.) in S. Žnidar (ur.). Miselni izzivi v vrtcu (str. 17-30) Ljubljana: Supra.
• Marjanovič-Umek, L., Božin, N., Čermak, N., Štiglic, N., Bajc, S., in Fekonja-Peklaj, U. (2016). Zgodnji govorni razvoj: primerjava besednjaka slovenskih malčkov in malčic. Sodobna pedagogika, 1, 12–36.
• Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Javno zdravje, 2, 1-13. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/marjanovic_umek_et_al._jz_2019_02.pdf
• Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2020). Razvoj govora v zgodnjem otroštvu. V:  L.  Marjanovič  Umek  in  M.  Zupančič  (ur.),  Razvojna  psihologija  (str.  369–392). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
• Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2008). Vrtec in družinsko okolje kot napovednika govorne kompetentnosti šestletnih otrok. Sodobna pedagogika, 59(5), str. 52-73. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PYPARKP7/4d9a4240-4c45-4da5-b8eb-adfbe540c9ba/PDF
• Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Podlesek, Anja. (2010). Razvoj pripovedovanja zgodbe v zgodnjem otroštvu. Psihološka obzorja, 19(4), 35-53. http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2010_4/marjanovic-umek_et_al.pdf
• Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Sočan, G., Komidar, L. (2012). Zgodnje sporazumevalne zmožnosti dojenčkov in malčkov: študija. Psihološka obzorja, 21(2), 5-17. http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2012_2/marjanovic-umek_et_al.pdf
• Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Sočan, G. in Komidar, L. (2012). Zgodnje sporazumevalne zmožnosti dojenčkov in malčkov: študija v Sloveniji. Psihološka obzorja, 21(2), 5–17.
• Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Tašner, V. in Sočan, G. (2016). Govor otrok: vpliv nekaterih socio-kulturnih dejavnikov družinskega okolja. V: T. Devjak (ur.) in I. Saksida (ur.). Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. (str. 43-67). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/2016/Bralna-pismenost_Posvet-PeF-2016.pdf
• Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. in Grgić, K. (2007). Govor deklic in dečkov. Razprave, Razred za filološke in literarne vede, 20, 115-131.

Tuji viri

• Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2017). Gender differences in children’s language: A meta–analysis of Slovenian studies. CEPS journal: Center for Educational Policy Studies Journal, 7(2), 97–111.

Monografije

• Baloh, B. (2020): Umetnost pripovedovanja otrok v zgodnjem otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem, ZRS.
• Batistič Zorec (2003). Razvojna psihologija v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
• Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega, O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis.
• Blatnik Mohar, , Bucik, N., Jamnik, T., Knaflič, L., Lukan Matko, I., Požar Matijašič, N. in Remškar, S.(ur.). (2003). Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Grosman, M. (2004). Zagovor branja. Ljubljana: Založba Sophia.
• Kordigel, M. (1994). Mladinska literatura, otroci in učitelji, Komunikacijski model »poučevanja« mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
• Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. (2019). Zgodbe otrok: razvoj in spodbujanje pripovedovanja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
• Pečjak, S., Gradišar, A. (2015). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Propp, J. (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
• Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politike in prakse. Bruselj: EURYDICE.
  

Članki

• Haramija, D. (2000). Izobraževanje vzgojiteljev za predšolsko književno vzgojo. V: V. Rosić (ur.). Nastavnik i suvremena obrazovna tehnologija: zbornik radova = The teacher and modern educational technology: collection of scientific papers (str. 214—218). Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Filozofski fakultet, Odsjek za pedagogiju.
• Haramija, D. in Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 44 (98), 5—16.
• Marjanovič Umek, L. (2018). Družinsko branje kot socialni kontekst za razvoj in učenje otrok. Vzgoja in izobraževanje, 49(3/4), str. 62–65. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BZMEIX3
• Matko Lukan, I. (2009). Kako beremo otrokom. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 27–42). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Štefan, A. (2003). Pripovedovanje danes. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 15–19). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Štefan, A. (2009). Pripovedovanje v družinskem krogu. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 43–48). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Diplomske naloge

• Stokanovič, S. (2015).  Motivacija staršev za branje zahtevnih besedil skupaj z otroki v prvem razredu devetletke. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/2865

Magistrske naloge

• Mesojedec, M. (2017).  Družabna igra in govorne zmožnosti prvošolcev. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/4556
• Završnik, I. (2015). Bralne učne strategije pri pouku književnosti v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/2953

Monografije

• Kos, J. (1996). Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS.
• Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja.
• Zajc, D. (1990). Eseji, spomini in polemike. Ljubljana: Emonica.

Članki

• Haramija, D. (2002).  Književnost in ustvarjalnost v predšolskem obdobju. V: N. Tatković (ur.) in A. Muradbegović (ur.). Kvalitetna edukacija i stvaralaštvo: zbornik znanstvenih i stručnih radova (str. 133-140). Međunarodni znanstveni i stručni skup Drugi dani Mate Demarina, Brijuni.
• Haramija, D. (2020). Contemporary Slovene children’s and young adult fiction. V: D. Haramija (ur.). Slovenia’s best for young readers (str. 132—139). Ljubljana: Slovene Writers’ Association. https://drustvo-dsp.si/wp-content/uploads/2020/03/Antologija_Slovenia%E2%80%B2s-Best-for-Young-Readers_2020_elektronska.pdf
• Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.
• Stritar, J. [1879, 1880], (1986). O mladinski književnosti. Otrok in knjiga, 14 (23–24), 39–51.
• Svetina, P. (2009). Kaj naj beremo z otroki. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 67–70). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Diplomske naloge

• Pavlič, V. (2015). O pomenu pravljic: reševanje otrokove stiske. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/2993

Magistrske naloge

• Himelrajh, R. (2016). Pravljica kot sredstvo razreševanja konfliktov identitete v osnovni šoli. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/3600
• Pažon, M. (2016). Projekt ohranjanja ljudskih pripovedi. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/4086

Tuji viri

• Kaminski, (1994). Einfürung in die Kinder- und Jugendliteratur. Weinheim, München: Juventa.

Monografije

• SPLOŠNE knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. (2002). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo.

Članki

• Mlakar, I. (2003). Vloga knjižnice. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 84–91). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Mlakar, I. (2009). Družinski obisk knjižnice. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 49–54). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Magistrske naloge

• Fišter, S. (2018). Družinska pismenost: znanje staršev predšolskih otrok in dejavnosti splošnih knjižnic na Dolenjskem. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101154&lang=slv

Diplomske naloge

• Demšar, M. (2013). Družinsko branje v predšolskem obdobju – vloga splošne knjižnice. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
• Stöckl, M. (2018). Razvijanje družinskega branja. Diplomsko delo, Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.  https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKE_NALOGE/Stockl_Monika_2018.pdf

Tuji viri

• Haramija, D. (2019). Family reading and discovering fairy tales from world heritage through the picture book Once upon – 1001 stories by Lila Prap. V: M. Licardo (ur.), I. S. Dias in P. R. Estévez, Contemporary themes in early childhood education and international educational modules. (str. 87—99). Maribor: University of Maribor Press.

Monografije

• Brenkova, K. in Grafenauer, N. (ur.) (1978). Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino 1945–1975. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.
• Hürlimann, (1968). Svet v slikanici: moderne slikanice iz 24. dežel. Zürich, Freiburg i. Br.: Atlantis; Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Pregl Kobe, (1979). Slovenska knjižna ilustracija: ob razstavi Slovenska knjižna ilustracija 1979/1980. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Pregl Kobe, (1998). Upodobljene besede: razvoj ilustrirane knjige. Grosuplje: Mondena.
• Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja.
• Veler, (ur.) (2005). Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Zupan, J. (ur.) (2001). Ilustracija – bližnjica h knjigi. Ljubljana: Karantanija; Šentrupert: Osnovna šola Pavla Lunačka.

Članki

• Avguštin, M. (2003). Slovenska knjižna ilustracija. V M. Blatnik Mohar in (ur.): Be- remo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 103–109). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Gabrovec Rot, Veronika (2004). Branje podob. V M. Blatnik Mohar in (ur.): Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 99–102). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Hanuš, B. (2005). Ob slikanicah spoznavamo, kako otroci doživljajo svet. Ciciban: Za starše 60(8), 19–20.
• Jamnik, (2003). Književna vzgoja v vrtcu. V M. Blatnik Mohar in dr. (ur.): Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 58–64). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Mlakar, I. (2009). Raznovrstnost otroške literature. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 55–66). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Nikolajeva, (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij. Otrok in knjiga, 30 (58), 5–26.
• OKO besede 2003 – Slikanica v mladinski književnosti. (2004). Otrok in knjiga, 31 (59), 37–57.
• Pucko, T. in Pečjak, S. (2016). Primerjava učinkovitosti e-branja in branja s papirja pri učencih v srednji šoli. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 31(3/4), 55-69.
• Remškar, S. (2003). Reviji Ciciban in Cicido – vabljivost različnih svetov. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 94–98). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, 26 (47), 12–24.

Magistrske naloge

• Tanko, E. (2020). Tema istospolne ljubezni in književna vzgoja. Magistrsko delo, Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=12809&lang=slv

Tuji viri

• Nikolajeva, in Scott, C. (2001). How Picturebooks Work. New York; London: Garland Publishing.
• Kakva je knjiga slikovnica: zbornik. (2000). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.

Monografije

• Brenk, (1978). Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino: 1945–1975. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Članki

• Batič, J. in Haramija, D. (2014). Teorija slikanice. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 41 (89), 5—19.
• Batič, J. in Haramija, D. (2015). Postmoderna slikanica v vrtcu. Vzgojiteljica: revija za dobro prakso v vrtcih, 17(4), 9—12.
• Batič, J. in Haramija, D. (2017). Slikanica kot posebna oblika knjige. V: D. Haramija (ur.). V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti (str. 31—37). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
• Batič, J. in Haramija, D. (2019). Slikanice v prvem starostnem obdobju. V: S. Čotar Konrad (ur.), idr. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja (str. 245—262). Koper: Založba Univerze na Primorskem.
• Batič, J., Lebar Kac, P. in Haramija, D. (2019). Interdisciplinarna narava slikanice: možnosti medpredmetne obravnave slikanice pri pouku slovenščine in likovne umetnosti. Razredni pouk: revija Zavoda RS za šolstvo, 21 (3), 10—17.
• Haramija, D. in Batič, J. (2014). Recepcija postmodernih slikanic. V: A. Žbogar (ur.). Recepcija slovenske književnosti (str. 145—151). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/33-HaramijaBatic.pdf
• Haramija, D. in Batič, J. (2016). Pomen multimodalne pismenosti za branje slikanic. V: Devjak, T. (ur.), Saksida, I. (ur.), Zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkov (str. 35—48). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Partnerstvo_Posvet-PeF-2016_znanstvena-in-strokovna-monografija.pdf
• Krivec Dragan, (2005). Bilo je nekoč … V A. Veler (ur.): Album slovenskih ilustratorjev, (str. 5–11). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Krivec Dragan, J. (2009). Zakaj je ilustracija tako pomembna. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 71–74). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Kobe, M. (1976). Slovenska slikanica v svetovnem prostoru. Otrok in knjiga, 4, 13–31.
• Rot Gabrovec, V. (2003). Branje podob. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 99–102). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Magistrske naloge

• Bahorič, S. (2018). Med besedilom in vizualno podprto pripovedjo: primerjava pravljice in risanke. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/5053
• Eržen, A. (2016). Vpliv večkratnega branja slikanice brez besedila na pripovedovanje zgodbe. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/4307
• Novak, V. (2019). Pregled sodobne in klasične slovenske slikanice. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/6099/

Diplomske naloge 

• Hebar, J. (2015). Vloga slikanice pri vključevanju romskih otrok v vrtec na dvojezičnem Diplomsko delo, Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKE_NALOGE/Hebar_Jasmina_2015.pdf
• Stilin, U. (2019). Nasilje kot problemska tema v slikanicah. Diplomsko delo, Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKE_NALOGE/Stilin_Uros_2019.pdf

Tuji viri

• Batič, J. in Haramija, D. (2020). The multimodal model of picture book. Studia scientifica facultatis paedagogicae, 19 (1), 47—57.
• Batič, J. in Haramija, D. (2018). The role of illustration in interpreting a multimodal literary text. The new educational review, 52(2), 195—205. doi: 10.15804/tner.2018.52.2

Monografije

• Baloh, B. (2020). Umetnost pripovedovanja. Pripovedovanje otrok v zgodnjem otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem. ZRS.

Magistrske naloge

• Eržen, A. (2016). Vpliv večkratnega branja slikanice brez besedila na pripovedovanje zgodbe. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/4307

Monografije

• Erjavec, K. in Volčič, (1999). Odraščanje z mediji. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
• Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske

Članki

• Frelih, Č. (2009). Kaj odlikuje kakovostno ilustracijo. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 75–82). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Jamnik, T. (2003). Otroške knjige in drugi mediji. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 92–93). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Peštaj, M. (2009). Otroci in mediji. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 83–94). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Saksida, I. (2016). Je popularno vedno trivialno in trivialno vedno popularno? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. 43(97), 22—26.

Diplomske naloge

• Cuzak, Š. (2012). Starši, televizija in vzgoja za medije. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112163&lang=slv
• Naglav, M. (2012). Družinsko branje kot medijski dogodek. Diplomska naloga, Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=13109

Tuji viri

• Bachmair, B. in Hofmann, O. (1998). Lernen mit dem Kinderfernsehen: Wunsch oder Wirklichkeit. TELEVIZION, 2, 4–20.
• Berry, L. in Asamen, J. K. (1993). Children and Television. Images in a Changing Sociocultural World. Newbury Park: Sage Publications.
• Huston, A. C. in Wright, J. C. (1998). Mass media and children’s development. V I. Sie- gel, in K. A. Renninger (ur.), Child psychology in practice (str. 999–1058), Handbook of child psychology, Damon (ur.) New York: John Wiley & Sons.
• Livingstone, S. in Bovill, M. (2001). Children and Their Changing Media Environment. A European Comparative Mahwah: Lawrence Erlbaum Associates.
• Mangold, R., Vorderer, in Bente, G. (ur.) (2004). Lehrbuch der Medienpsychologie. Göttingen: Hogrefe Verlag.

Monografije

Monografije

• Blatnik Mohar, , in dr. (ur.) (2003). Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Pečjak, S. (2000). Ali slišiš – ali vidiš? Priročnik z vajami za razvoj metajezikovnega zavedanja. Trzin:
• Place, M. H. (2011). 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Didaktične igre in kompleti

• Marjanovič Umek, L. in Tepina, B. (1985). Ali veš?. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Volker, R. (1995). Slišim, vidim, povem: igralno didaktični komplet za predšolske otroke in učence nižjih razredov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Članki

• Bucik, N. (2009). Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 107–116). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Licardo, M. in Haramija, D. (2017). Kako uporabljati pripovedovalne kocke: navodila za pedagoške delavce in starše. V: M. Licardo (ur.) in D. Haramija (ur.). Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju (str. 63—67). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
• Saksida, I. (2012). Dialoška kulturna intervencija otroške in mladinske govorice. Življenje na dotik. 1(5), 32—33.

Magistrske naloge

• Gašperič, K. (2016). Z didaktično igro razvijajmo predopismenjevalne zmožnosti. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/4321
• Štimpfel, A. (2015). Didaktični pristop pri pouku književnosti za učenca priseljenca v tretjem razredu osnovne šole. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/2677

Video vsebine

• Javrh, P. (2006). Z igro do pismenosti. Oddaja 1 [Videoposnetek], Kaj lahko družine storimo za pismenost svojih otrok: didaktični komplet za izobraževalce in starše s praktičnimi napotki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Javrh, P. (2006). Z igro do pismenosti. Oddaja 2, Povej mi zgodbo [Videoposnetek] : didaktični komplet za izobraževalce in starše s praktičnimi napotki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Javrh, P. (2006). Z igro do pismenosti. Oddaja 3, Naš malček šteje [Videoposnetek] : didaktični komplet za izobraževalce in starše s praktičnimi napotki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Javrh, P. (2006). Z igro do pismenosti. Oddaja 4, Moje prve črke [Videoposnetek] : didaktični komplet za izobraževalce in starše s praktičnimi napotki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Tuji viri

• Whitehurst, G. J., in Lonigan, C. J. (1998). Child development and emergent literacy. Child Development, 69 (3), 848–872.

Monografije

• Marjanovič Umek, L. (ur.), Zupančič, M. (ur.). (2001). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Razprave Filozofske fakultete.
• Höfler, K., Marjanovič Umek, L., Dečman, R., idr. (2017). Igrače in drugi izdelki za otroke in družine: oblikovano in izdelano v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za razvoj igrač, 2017. https://issuu.com/sonja.crv92/docs/brosura_institutzarazvojigrac?utm_source=conversion_success&utm_campaign=Transactional&utm_medium=email

Članki

• Marjanovič Umek, L. (2015). Otroška igra in igrače v povezavi z razvojem in učenjem otrok. V: D. Lavrenčič Vrabec (ur.), idr. Človeknejezise: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2014 (str. 16-20). Ljubljana: Mestna knjižnica, 2015.
• Marjanovič Umek, L. (1998). Razvoj jezika v simbolni (domišljijski) igri predšolskega otroka. Uporabno jezikoslovje: revija Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije. 5, 20—25.
• Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (1998). Otrokov razvoj in učenje v simbolni igri. Psihološka obzorja, 7(1), 25–48.
• Marjanovič Umek, L., Lešnik Musek, P. (1998). Kako igrače in igralni materiali določajo naravo domišljijske igre? Sodobna pedagogika. 49(2), 154—166.
• Marjanovič Umek, L. (1991). Kaj je igra. V: V. Babuder (ur.), Dobra igrača (str. 3—6). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Spletni viri

• Božin, N. (2021). Preveč igrač je lahko za malčkovo igro moteče. Inštitut za razvoj igrač. Objavljeno na: http://www.institut-igrac.si/images/institut/novice-foto/Preve%C4%8D_igra%C4%8D_je_lahko_za_mal%C4%8Dkovo_igro_mote%C4%8De_s.pdf
• Božin, N. (2020). Kako izbrati pravo igračo za otroke med 1 in 6 letom starosti. Inštitut za razvoj igrač. Objavljeno na:  http://www.institut-igrac.si/images/institut/novice-foto/Kako_izbrati_pravo_igra%C4%8Do_za_otroka_od_1_do_6_leta.pdf
• Božin, N. (2020). Kako izbrati pravo igračo za dojenčka? Inštitut za razvoj igrač. Objavljeno na:  http://www.institut-igrac.si/images/institut/novice-foto/Kako_izbrati_pravo_igra%C4%8Do_dojencka.pdf

Tuji viri

• Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2010). The role of symbolic play in early literacy development. Journal of Communications Research, 1(4), 291–308.
• Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2017). The roles of child gender and parental knowledge of child development in parent–child interactive play. Sex Roles, 77, 496–509.
• Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2014). The effect of parental involvement and encouragement on preschool children’s symbolic play. Early Child Development and Care, 184(69), 855–868.

Monografije

• Blatnik Mohar, Marina in dr. (ur.): Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2003.
• Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem. Pedagoška fakulteta Koper, 2006.
• Cvetko, Igor: Slovenske otroške prstne lutke. Radovljica: Didakta, 1996.
• Hanuš, Barbara in Sitar, Jelena: Moje prvo berilo. Ljubljana: DZS, 2005.
• Hanuš, Barbara in Sitar, Jelena: Priročnik k Mojemu prvemu berilu (e-priročnik), Ljubljana: DZS, 2006.
• Korošec, Helena in Majaron, Edi: Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2002.
• Kuret, Niko: Pavliha, knjiga o ročnih lutkah. Ljubljana: Mladinska založba, 1942..
• Sitar, Jelena: Skrivnost v galeriji ali Zgodba o senčnih lutkah. Ljubljana: DZS, 1996.
• Sitar, Jelena: Zgodbe za lutke in prste. Ilustr. Igor Cvetko. Ljubljana: DZS, 2001.
• Varl, Breda: Lutke na palici, Lutke na nitkah. Šentilj: Aristej, 1995.

Članki

• Kovač, P. (2003). O lepoti, fantaziji in humorju. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 13–14). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Sitar Cvetko, J. (2009). Ustvarjamo ob knjigi – igra z lutkami. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 95–106). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Tuji viri

Hunt, Tamara in Renfro, Nancy: Puppetry in early childhood education. Austin: Nancy Renfero studios, 1982.

Monografije

• Jelenc, S. (1995). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Knaflič , Žalec N. in Klemenčič, S. (2002) Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost. Beremo in pišemo skupaj : UŽU-BIPS, Ljubljana : ACS.
• Keller, G. (2014). S srcem v šoli: učbenik pedagogike za starše. Ljubljana: Zavod za razvoj waldorfskih šol.
• Marentič Požarnik, Magajna, L. in Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa.

Članki

• Grosman, M. (2003). Pomen branja za posameznika in širšo družbo. V Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 10–12). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Haramija, D. in Batič, J. (2016). Celostno branje slikanic kot izhodišče za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Jezik in slovstvo, 61(1), 35—45, 119—120.
• Jelenc Krašovec, S. (2009). Učenje in poučevanje odraslih udeležencev izobraževanja – staršev predšolskih otrok. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 117–124). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Knaflič, L. (2018). Družinska pismenost kot oblika medgeneracijskega učenja: začetki programov družinske pismenosti pri nas. V N. Ličen in M. Mezgec (ur.), Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih (str. 321–332). Ljubljana: Oddelek za pedagogiko in andragogiko. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/125/218/3339-1
• Knaflič, L. (2003). Različne družine – različni pristopi. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja (str. 65–67). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Knaflič, L. (2003). Programi družinske pismenosti. V M. Blatnik Mohar idr. (ur.), Beremo skupaj (str. 150–151). Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Knaflič, L. (2009). Izobraževalni pristopi za spodbujanje družinske pismenosti. V Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 125–126). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
• Marentič Požarnik, B. (1998). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in pouče- vanja za uspeh kurikularne prenove. (prvi del). Sodobna pedagogika, 2, 244–261.
• Saksida, I. (2019). Preberi, izberi, ovrednoti — saj nismo roboti: primeri obravnave književnosti pri visokošolskem komunikacijskem pouku. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela. 50(5/6), 39—45.
• Saksida, I. (2017). Sodelovanje bralne skupnosti pri dialoškem bralnem dogodku. V: T. Bešter (ur.) in D. Vovk (ur.). Povezovanje, sodelovanje, skupnosti: ustvarimo državo bralcev: zbornik referatov (str. 315—328). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Diplomska dela

• Ajdovec, S. (2012). Motiviranost staršev za družinsko branje književnih besedil v 1. in 2. razredu devetletke. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=26555&lang=slv
• Stokanovič, S. (2015). Motivacija staršev za branje zahtevnih besedil skupaj z otroki v prvem razredu devetletke. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=71710&lang=slv

Tuji viri

• Apps, (1991). Mastering the Teaching of Adults. Florida: Krieger Publishing Company.
• Brookfield, S. D. (1990). The Skillful Teacher. San Francisco: Jossey-Bass Publishers.
• Galbraith, M. (ur.) (1990). Adult learning methods: a guide for effective instruction. Malabar: Krieger.
• Lorainne Zinn (1990). Identifying Your Philosophical Orientation. V M. W. Galbraith (ur.). Adult learning methods: a guide for effective instruction. Malabar: Kriege.
• Rogers, A. (1996). Teaching Buckingham. Philadelphia: Open University Press.
• Neuman, S. B. in (1998). Literacy Learning, a family matter. IRA – The Reading Teacher. 52 (3), 244–252.

Monografije

• Balek, S., Jazbec, S. (2010). Pot v večjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Baloh, B. et. al. (2021): Z drobnimi koraki v slovenščino. Vključevanje otrok priseljencev v vrtce. Ljubljana: ISA Institut.
• Baloh, B., Melinc Mlekuž, M. (2023). Slovenščina v vrtcu: poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut.
• Colja, T. (2013). Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju. Primer otrok, ki obiskujejo vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji in dvojezični vrtec v Špetru. Trst: Slovenski raziskovalni institut; Ciljno začasno združenje “Jezik – Lingua”.
• Dimkovska, L. (ur.) (2014). Iz jezika v jezik: Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev.
• Drnovšek, M. (2012). Slovenski izseljenci in zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Grossman, M. (2004). Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
• Kač, L. (2012). Večjezičnost nas bogati: tuji jeziki v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Kalc, A., Milharčič Hladnik, M., Žitnik Serafin, J. (2020). Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Knaflič, L. (2010). Pismenost in dvojezičnost. Sodobna pedagogika, 61(2), str. 280–294. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT178ZVE?ty=2010.
• Kržišnik Bukić, V. (2007). Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe: 1831–2007. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
• Lukšič Hacin, M. (2001). Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Lukšič Hacin, M., Milharčič Hladnik, M., Sardoč, M. (2011). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Lukšič Hacin, M. (1995). Ko tujina postane dom: Resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Mezgec, M. (2016). Življenje z več jeziki: Razvoj večjezičnih govorcev s perspektive vseživljenjskega učenja. Andragoška spoznanja, 2016, 22(3), 77-8.
• Milharčič Hladnik, M. (ur.) (2013). Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih. Trst: SLORI –Slovenski raziskovalni inštitut; Ljubljana: ZRC SAZU ISIM.
• Milharčič Hladnik, M (ur.) (2011). IN–IN: življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Milharčič Hladnik, M., Mlekuž, J. (ur.) (2010). Krila migracij. Po meri življenjskih zgodb. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Mlekuž, Jernej (2011). ABC migracij. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,
• Rot Vrhovec, A. (2020). Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
• Rutar, S. (2018). Večjezičnost in večkulturnost v vrtcu. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Pedagoški inštitut.
• Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje: elektronski vir. Ured. Janja Žitnik Serafin. Ljubljana: Založba ZRC, 2019.
• Šlibar, N.(2006). Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti : vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta.
  
• Toplak, K. (2019). Migracijski pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej.
• Videmšek, B. (2016). Na begu: Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam. Ljubljana: UMco.
  
• Vižintin, M. A. (2017). Medkulturna vzgoja in izobraževanje: Vključevanje otrok priseljencev. Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Vrečer, N. (2009). Medkulturne kompetence v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.
• Zaviršek, D. (2020). Družinski pojmovnik za mlade. Ljubljana. Aristej.
• Zudič Antonič, N., Zorman, A. (ur.) (2014). Prepletanja: didaktični priročnik za medkulturno vzgojo brez meja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno–raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
• Žigon, Z. (1998). Otroci dveh domovin: Slovenstvo v Južni Ameriki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Žitnik Serafin, J. (2008). Večkulturna Slovenija. Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Žitnik Serafin, J. (ur.) (2015b). Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,

Magistrske naloge

• Gradišar, M. (2018). Stališča razrednih učiteljev prvega triletja osnovnih šol do vključevanje medkulturne vzgoje v pouk književnosti. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni—lj.si/id/eprint/5149

Strokovni članki

• Marjanovič Umek, L. (2005). Usvajanje tujega jezika: primerjava otroci in odrasli. Panika: širimo psihološka obzorja, 9(3), 16-19.
• Vižintin, M. A. (2018). Brati in spregovoriti: O migracijah ob mladinskih književnih besedilih. Otrok in knjiga 45/102, 8–22.
• Vižintin, M. A. (2014). Model medkulturne vzgoje in izobraževanja: za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Dve domovini / Two Homelands 40, 71–89,
• Vižintin, M. A. (2015). Prepoznavanje kulturne mešanosti in sestavljene identitete znotraj državnih meja. Series Historia et Sociologia 25/1, 211–222. Univerzitetna založba Annales.