Vprašamo strokovnjake
Vzgoja otrok postavlja starše pred vedno nova vprašanja. Odgovore iščejo v pogovorih s sorodniki, prijatelji in znanci. Spraševati naprej je velikokrat težko, ker se je treba izpostavili ali, kar je še hujše, treba je izpostaviti svojega otroka.
Pogosto starši mislijo, da so njihovi pomisleki edinstveni in nezanimivi za druge. Vendar se največkrat izkaže, da se s podobnimi vprašanji prej ali slej srečujejo tudi drugi. Zato vprašajte strokovnjaka. Njegov odgovor bo lahko pomagal tako vam kot drugim staršem s podobno težavo.
Postavite vprašanje našim strokovnjakom.
Vprašanja in odgovori
Moj otrok obiskuje osmi razred osnovne šole. Vsa leta ima težave z branjem, bere počasi, hitro se utrudi, če pa je utrujen, si ne zapomni, kar je prebral. Za domače branje mu običajno beremo drugi odrasli v družini. Takrat dolgo zdrži in si veliko bolje zapomni. Zanima me, ali je prav, da tako velikemu otroku drugi berejo obvezno čtivo.
Odgovor:
Nekateri otroci se dolgo in težko učijo brati, pri manjšem številu otrok pa težave z branjem vztrajajo vse življenje. Pri večini teh otrok gre za neko obliko disleksije, ki potrebuje strokovno obravnavo. Kljub strokovni pomoči otrok napreduje počasneje, kot naraščajo šolske zahteve po branju.
Če je otroku branje naporno, se hitreje utrudi. Utrujen je manj zbran, peša pa tudi pomnjenje. Za naloge, ki so povezane z branjem, porabi veliko več časa in energije kot drugi učenci.
Zato menim, da je prav, da se otroku pomaga z branjem daljših besedil. Ko otroci enkrat dovolj dobro obvladajo tehniko branja , da se lahko posvetijo vsebini, si želijo tudi sami brati. To jim omogoča več svobode: lahko se ustavijo ali kaj ponovno preberejo, lahko preskočijo del besedila. A do takrat mu lahko brez škode beremo in prihranimo moč in čas.
Ob začetku šolskega leta otroci običajno dobijo za nalogo spis z naslovom Kako sem preživel počitnice. Vsako leto je isti problem: kako začeti spis, kaj napisati? Živimo s starimi starši in vsi nekaj predlagamo, a nič ni pravo. Ali obstaja kak način, kako olajšati pisanje spisov?
Odgovor:
Navodilo, kako pisati spise, ne obstaja, saj naj bi bil vsak malo drugačen in predvsem oseben izdelek učenca. Možno si je malo pomagati, kot pri odgovorih na vprašanja. Če otrok dobi naslov »Kako sem preživel počitnice?« lahko začne pisati tako, da odgovori najprej na vprašanje: Šolske počitnice so bile vesele, ker sem bil na Triglavu. Ali: Šolske počitnice so bile žalostne, ker si je mama zlomila roko in sva z bratom morala celo poletje kuhati .
Sledijo odgovori na naslednja vprašanja: kje je bil na počitnicah, s kom je bil, kdaj, koliko časa, ali se je kaj posebnega zgodilo, ali bi si takšne počitnice še kdaj želel. Z odgovori na takšna in podobna vprašanja nastane že dovolj besedila za šolski spis.
Smo petčlanska družina, vsi radi beremo razen najmlajše hčerke. Obiskuje drugi razred, zna že dobro brati, prebere samo tisto, kar je nujno za šolo in nič več. Medtem ko ostali beremo, se zabava z risanjem in drugimi ustvarjalnimi igrami. Ker ostali člani družine radi in veliko beremo, se mi zdi, da veliko zamuja, saj je toliko dobrih knjig na voljo. Ali je možno takšnega otroka pridobiti za branje?
Odgovor:
Branje je veščina, ki jo v današnjem času veliko uporabljamo. Branje knjig je ena od oblik preživljanja prostega časa. Poleg sprostitve nam omogoča spoznavanje sveta, drugih in drugačnih ljudi, njihovega mišljenja in čustvovanja itn. Po branju dobre knjige imamo občutek, da smo notranje bogatejši.
A v svetu je veliko ljudi, ki ne berejo knjig, verjetno jih je več kot bralcev. Sprostitev najdejo na drugačen način, znanje in modrost črpajo iz življenja, iz svojih in tujih izkušenj.
Za današnji čas je pomembno, da otrok in pozneje odrasli dobro obvlada vse oblike pismenosti in da jih z lahkoto uporablja vsakič, ko jih potrebuje, bodisi pri delu, za branje navodil o uporabi zdravil ali pisanju opravičil za svojega otroka. Branje knjig v otroštvu pomembno prispeva k boljšemu obvladanju branja, spoznavanju jezika in pridobivanju znanja. Pri branju je pomembna notranja motivacija in želja po branju. Kakršnakoli prisila ne obrodi sadov. Ob zgledu, ki ga ima otrok v družini, obstaja velika verjetnost, da ga bo zamikalo branje knjig pozneje v življenju.
