Priročniki za starše za spodbujanje družinske pismenosti

Priročniki za starše za spodbujanje družinske pismenosti

Priročniki za starše za spodbujanje družinske pismenosti

V priročniku za spodbujanje družinske pismenosti Branje za znanje in branje za zabavo so zbrani prispevki, ki razumljivo opisujejo razvoj otrokovih sposobnosti ter pojasnjujejo smiselnost in učinke različnih dejavnosti, spodbudnih za porajajočo se pismenost.

Livija Knaflič, Branje za znanje in branje za zabavo, Andragoški center Slovenije, 2009.

V priročniku boste med drugim našli koristne napotke in odgovore. 

Kako otroci pravilno gledajo televizijo?

Pri otrocih moramo razviti občutek, katera televizijska oddaja je zanj primerna in katera ne. Starši pa so tisti, ki morajo presoditi, ali ima njihov otrok dovolj znanja o televiziji in njenih vsebinah, da mu bodo oddaje koristile in ne škodile. Posebej pomembno je, da so ob ogledu oddaj, ki jih otroci še ne razumejo ob njih odrasli, ki se z njim pogovarjajo o tem, kar gledajo. Odrasli spremlja otrokovo gledanje in iz njegovega vedenja ugotavlja kako otrok doživlja dogajanje na zaslonu: kaj ga pritegne, kaj vznemiri, kdaj mu pozornost upade. Več: mag. Martina Peštaj v Branje za znanje in branje za zabavo, str. 83.

Pravilna izbira risanke

Tudi med risankami je treba previdno izbrati tiste, ki so z vso skrbnostjo in premišljenostjo narejene za najmlajše gledalce. Najpomembnejša kriterija dobrih risank sta kakovostna ilustracija in animacija ter zanimiva, privlačna, zabavna in poučna zgodba. Različne otroke pri risankah pritegnejo in odbijajo različne stvari. To je odvisno od starosti in spola otrok, pa tudi od zgodbe, ki jo risanka pripoveduje, in junakov, ki v njej nastopajo.  Več: mag. Martina Peštaj v Branje za znanje in branje za zabavo, str. 88.

Koliko minut interneta na dan?

Čas igranja/učenja z računalnikom naj bo časovno določen in omejen. Za otroke med 4. in 6. letom starosti je priporočljivo, da internetna aktivnost ne preseže 25 minut dnevno. Posebej moramo paziti, da zaradi tega ni prikrajšan pri drugih aktivnostih, ki so pomembne v tem starostnem obdobju (igra na prostem, ustvarjalne dejavnosti, skupno branje, poslušanje pravljic in pesmi, petje, ples, raziskovanje okolice, druženje z vrstniki). Več: mag. Martina Peštaj v Branje za znanje in branje za zabavo, str. 92.

Zakaj nekateri otroci radi berejo, drugi pa ne?

Gre za skupek več motivacijskih dejavnikov, vključno z otrokovim interesom za branje, njegovim odnosom do branja ter njegovim vrednotenjem različnih bralnih dejavnosti. Otrokom je treba omogočiti, da si med množico knjig sami izberejo tisto, ki jih zanima, saj prav priložnost za izbiro spodbudi njihovo motivacijo za branje. Več: mag. Nataša Bucik v Branje za znanje in branje za zabavo, str. 17.

Kako vemo, ali otrok posluša zgodbo, ki mu jo pripovedujemo?

Pri opazovanju moramo biti previdni, saj lahko otroci pozorno poslušajo zgodbo, četudi se medtem igrajo z drugo igračo. Nekateri otroci med branjem mirno sedijo in poslušajo, drugi pa so ves čas nemirni, pa to še ne pomeni, da jih branje ne zanima. Marsikateri otrok namreč na splošno težko usmeri pozornost za dlje časa, se težko umiri ali dlje časa sedi pri miru. Če mu bomo branje prilagodili in brali večkrat po malo, toliko časa, dokler lahko ohranjamo njegovo pozornost, bomo kmalu opazili, da je tudi on zelo zainteresiran za branje. Več: mag. Nataša Bucik v Branje za znanje in branje za zabavo, str. 24.

Prednosti vsakodnevnega branja otroku

Skoraj vsak otrok uživa ob tem, ko mu starši berejo – saj je ob tem v stiku s svojimi najljubšimi, se zabava in uči. Branje mu pomaga osmišljati svet, v katerem živi. Najbolje je, če lahko otroku beremo vsak dan. S tem pokažemo zanimanje za knjige in si tako vzamemo čas, ki ga v miru preživimo z njim. Doma se otrok uči imeti branje rad. Več: mag. Irena Matko Lukan v Branje za znanje in branje za zabavo, str. 27.

Vodnik Pravljične poti Slovenije je kombinacija ljudskih pravljic in pripovedk ter 70 izletov, ki nas popeljejo v kraje, omenjene v zgodbah. Izleti so opremljeni s preglednim zemljevidom in z vsemi potrebnimi podatki za pripravo in izvedbo »pravljične poti«. Pomembna vrlina jezika je pripovedovanje. K veselju do branja najzanesljiveje vodi veselje do zgodbe. Zgodbo pa bomo najbolj živo doživeli, če nam jo bo kdo pripovedoval, zato smo nekaj pravljičnih poti po avtoričinem izboru vključili tudi na zemljevid družinske pismenosti.

Irena Cerar; Pravljične poti Slovenije, Založba Sidarta, 2004.

V vodniku Z otroki v gore je opisanih 77 izletov po vsej Sloveniji. Vsak je opremljen z zemljevidom ali skico poteka poti, navedene so naravne in kulturne zanimivosti, kratke zgodbice, ki se navezujejo na posamezne izlete itd. Vsebuje tudi izbiro cilja glede na starost otroka, navodila za pripravo in izvedbo izleta.

Urška in Andrej Stritar; Z otroki v gore, Založba Sidarta, 1998.

Rubrika še v pripravi. 

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content