Slovenski knjižni sejem je privabil veliko obiskovalcev. Sejem obišče veliko mladih, skupine šolarjev imajo pogosto delovne liste in učenci sami iščejo odgovore na vprašanja. Med obiskovalci so tudi mlade družine, marsikatero darilo, ki ga bodo prinesli trije dobri možje, je bilo izbrano na stojnicah knjižnega sejma.
Veliko je bilo kakovostnih prireditev, med njimi je bila tudi podelitev zlatih hrušk. Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirska (Mestna knjižnica Ljubljana) vsako leto pregledno in sistematično predstavi produkcijo mladinskih knjig preteklega leta. Najboljše knjige dobijo znak zlata hruška, v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig so predstavljene podrobneje.
Mnogi starši se med raznoliko produkcijo del ne znajdejo, zato je vrednotenje del zelo pomembno. Tudi vzgojiteljicam, učiteljicam in knjižničarkam Priročnik lahko pomaga pri izbiri.
Letos so strokovnjaki pregledali 1.032 naslovov. Od tega je bilo 142 (14 %) poučnih in 890 (86 %) leposlovnih del. 406 (39 %) je bilo izvirno slovenskih, 626 (61 %) prevedenih. Oceno 5 je prejelo 107 del, oceno 2 in 1 pa 337 del, kar pomeni, da 40 % izdanih knjig ne ustreza kriterijem kakovosti.
Ali smo kakovostna dela za otroke lahko našli na Slovenskem knjižnem sejmu? Seveda so bila na stojnicah, a dela z nalepko zlata hruška so bila premalo izpostavljena, še bolj pa je bodlo v oči, da je bilo na sejmu tudi veliko manj kakovostnih del. Tistih, ki jih strokovnjaki ne priporočajo.
Najboljša prodajna mesta so zasedle založbe, ki imajo komercialni program, med knjigami je bilo veliko del v angleščini. Kaj s tem sporočamo mladim družinam, ki pridejo po nakupih? Da so tudi površne, slabo napisane zgodbe vredne branja? Da kakovost ilustracij ni pomembna? Da slovenska knjiga izgublja boj z angleško? Da je denar sveta vladar tudi na Slovenskem knjižnem sejmu?
