V Bologni je med 8. in 11. aprilom potekal že 61. sejem knjig za otroke in mladino. Letošnji je bil za nas še posebno prazničen, saj je bila Slovenija častna gostja.
Sejem v Bologni je vsako leto velik dogodek. Letos je se je na njem predstavilo 1.523 razstavljavcev iz sto držav. Obiskovalcev je bilo 31.735, kar je deset odstotkov več kot lani. Uradnih dogodkov na sejmišču je bilo 385, še več kot 220 so jih na sejmu in v mestu organizirale različne založbe.
Slovenija je v središče svojega gostovanja postavila ilustracijo. Odlična razstava takoj ob vhodu je navdušila obiskovalce. Poslikan baldahin je ustvaril občutek, da si v drugem svetu. Tako kot se v Bologni sprehajamo pod oboki, se je tudi tu nad nami bočilo novo nebo. Pisano in pravljično.
Slovenija je bila prisotna tudi na mednarodni razstavi ilustracij, med deli 78 avtorjev so bile ilustracije, ki jih je Ana Maraž ustvarila za knjigo Majde Koren Protideževna juha. Velik uspeh je uvrstitev del v končni izbor. Med izpostavljenimi stotimi slikanicami je bila razstavljena tudi slikanica Marte Bartolj A smo že tam?
Naši ustvarjalci so izjemni, vodenja po razstavi so pritegnila veliko pozornosti. Ni naključje, da se je Slovenija odločila izpostaviti ilustracije, saj je vedno več poudarka na branju podob. Poseben prostor je bil namenjen stripom, na sejmu pa že nekaj let izberejo tudi najboljše slikanice brez besed.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je razglasila letošnja dobitnika Andersenove nagrade – to sta pisatelj Heinz Janisch in ilustrator Sydney Smith. Njuna dela so izšla tudi v slovenskih prevodih.
Spremljali smo lahko veliko okroglih miz, na katerih so se predstavili slovenski ilustratorji. Slovenski ustvarjalci pa v Bologni niso bili prisotni le na sejmu, dogodki so bili tudi v knjigarni, v gledališču in v knjižnici. Damijan Stepančič se je z ilustracijami knjige Modri Portugalec predstavil v osrednji mestni knjigarni, avtorji so se srečali z mladimi bralci, v lutkovnem gledališču je bila predstava Zajčkova hišica, ki je nastala po slikanici Anje Štefan in Hane Stupica.
Bralna značka Slovenije in slovenska sekcija IBBY sta pripravili konferenco Radi imamo branje. V čudovitem okolju knjižnice Salaborsa v stari zgradbi na osrednjem mestnem trgu so strokovnjaki na predavanjih in okroglih mizah predstavili raznolike oblike spodbujanja branja. Program je bil res bogat.
Tako kot se Slovenci lahko hvalimo s svojimi športniki in umetniki, nam marsikdo lahko zavida tudi dobro organizirano mrežo knjižnic, dobre otroške revije, odličen filmski program za otroke ter radijske in televizijske oddaje, namenjene najmlajšim.
Osrednja razstava je imela naslov In kaj se je zgodilo potem? Duhoviti odgovori ilustratorjev so bili na razstavi zapisani ob njihovih likovnih delih, naša vprašanja pa so povezana z upanjem na dvig bralne pismenosti, veselja do branja in razvoja knjižnega trga.
Zbudili smo pozornost, tako kot na sejmu v Frankfurtu smo bili tudi tu lahko ponosni, da se predstavljamo z odličnimi deli. A treba bo naprej, založniki pa poročajo, da so na razpisih prejeli manj sredstev kot lani. S čim se bomo hvalili, če bo razvoj zastal?
Slovenski knjižni trg je majhen in zelo raznolik. Ustvarjalci osrednje razstave so pojasnili, da se naslov razstave In kaj se je zgodilo potem? nanaša na otrokovo radovednost, na željo, da obrne list in izve, kaj sledi. Poudarjajo pa še: »Širše gledanje nam zastavlja vprašanje, kam usmerjamo skupno prihodnost, kako lahko knjige in z njimi ilustracije doprinesejo k optimizmu in motivaciji za spremembe.«
Potrebujemo dobre slikanice. Knjige, ob katerih otroci spoznavajo moč podob in besed, imajo velik vpliv na odraščanje, ob dobrih slikanicah rastejo dobri bralci.
Fotografije: arhiv Bolonjskega sejma in mag. Barbara Hanuš
