Skupno branje ima velik vpliv na otrokov razvoj, zato je zelo zaskrbljujoče, da raziskave kažejo, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, ki še ne berejo sami.
Nedavno je pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Mete Lenart Perger izšel priročnik Paole Zanini Skupno branje gradi zaupanje, ki še posebej izpostavlja pozitivne učinke skupnega branja tako za otroke kot za starše. Avtorica Paola Zanini je otroška klinična psihologinja in psihoterapevtka, ki jo zanimajo predvsem primarne vezi in njihov vpliv na življenje posameznika. Knjiga je v izvirniku izšla leta 2022, torej smo dobili sodobno delo, ki nagovarja tako strokovnjake kot tudi starše, da ozavestijo, kako pomembno je branje ne samo za gradnjo kakovostnih medosebnih odnosov temveč tudi za vzpostavitev zdravega odnosa do okolja, v katerem živimo.
Veliko knjig se ukvarja s tem, kako branje vpliva na kognitivni razvoj otroka, manj pa je znano, kako branje otroku vpliva na starše. Branje ni edini dejavnik, ki spodbuja dobro navezanost med otroki in staršem, a zagotovo pozitivno vpliva na občutek varnosti pri otroku in občutek samoučinkovitosti pri starših. Že na hrbtišču knjige je izpostavljena misel: »Branje spodbuja varno navezanost otroka in hkrati pomaga izboljšati sposobnost starša za grajenje medosebnih odnosov.«
Avtorica je pripravila knjigo, ki mlade starše ozavešča tudi o pomenu tesnih stikov z otrokom. Poudarja, da je branje nekaj, kar moramo deliti z otroki. Še posebej glasno branje ima veliko moč povezovanja in spreminja tako bralca kot poslušalca. Kot pravi, je branje otroku čustvena izmenjava, saj beremo z glasom, pogledom in telesom. Hkrati pa navaja zelo konkretne primere, kaj in kako naj otroku beremo že v prvem letu življenja. Na zadnjih straneh knjige najdemo celo ilustrirane položaje za skupno glasno branje otroku.
Knjiga Skupno branje gradi zaupanje se začne z naslovom Kultura je preventiva. Kot piše Paola Zanini: »Ko so otroci zelo majhni, nas odrasle skrbi, kaj vstopa v njihov organizem, denimo hrana, le redko pa se sprašujemo o tem, kaj vstopa v njihove misli. Škoda!« Ravno zato si želim, da bi knjigo prebrali tudi zaposleni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki pripravljajo program šole za starše. Tako kot se nosečnice poučijo o pravilnem dihanju med porodom, dojenju in negi novorojenčka, bi se morale poučiti tudi o pomenu skupnega branja za zdrav čustveni in kognitivni razvoj njihovega otroka.
Knjigo dopolnjuje seznam strokovne literature in predlogi za prve bralne korake z otroki. Dragoceno je, da so na seznamu knjige, ki so dostopne tudi pri nas, torej knjige slovenskih avtorjev in dela, ki so prevedena v slovenščino. Najobširnejši je seznam knjig za otroke do drugega leta starosti, sledita seznam za otroke med tretjim in petim letom starosti in seznam za otroke od šestega leta starosti.
Seznami priporočenega branja za otroke so prilagojeni slovenskim bralcem, tudi besedilo avtorice je dopolnjeno z opombami, kaj vse se na področju spodbujanja branja dogaja pri nas. To daje knjigi še dodatno vrednost.
