Mestna knjižnica Kranj je v sredo, 26. marca, pripravila že tretji strokovni seminar za strokovne delavce šol, vrtcev in knjižnic na temo družinske pismenosti, ki potekajo pod skupnim naslovom Družinska pismenost – modra popotnica za življenje. Če se je seminar lani osredotočal na to, kako se učijo odrasli in so udeleženci lahko prisluhnili rezultatom raziskav o pismenosti odraslih, je bila pozornost letos usmerjena v razvoj bralne pismenosti pri otrocih in kaj zanjo lahko naredijo starši, učitelji in knjižničarji.
Po uvodnih besedah Maje Vunšek, direktorice Mestne knjižnice Kranj, ki je izpostavila, da so družine pomembna ciljna skupina knjižnic, družinska pismenost pa ključnega pomena za napredek družbe, sta dr. Sonja Pečjak in dr. Ljubica Marjanovič Umek zanimivo pokazali, kako se razvija bralna pismenost pri otrocih in kako pomemben vpliv ima nanjo skupno branje staršev in učiteljev z otroki.
Dr. Sonja Pečjak je uvodoma opredelila pojem bralna pismenost in prikazala potek razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju in v obdobju začetnega šolanja. Nato pa je na konkretnih primerih pokazala, kako razvijati interes otrok za branje ter kako razvijati spoznavne bralne zmožnosti otrok. Opozorila je na nekatere kritične točke in možne rešitve v razvoju bralne pismenosti v tem obdobju ter na vlogo različnih socialnih sistemov (družine, vrtca, šole, knjižnic) pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture otrok in na možnosti sodelovanja knjižničarjev z vsemi temi sistemi.
Dr. Ljubica Marjanovič Umek se je v svojem prispevku osredotočila na vpliv skupnega branja na razvoj otrokove zgodnje pismenosti ter njegovega emocionalno socialnega razvoja. Osredotočila se je predvsem na učinek skupnega branja na zgodnji govorni razvoj, ki vključuje razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje, razvoj izvršilnih funkcij in domišljije. Del svojega predavanja je namenila tudi povezavi med skupnim branjem ter razvojem empatije in teorije uma. Opozorila je tudi na to, da pozitivni učinek skupnega branja na razvoj in učenje otrok lahko pričakujemo le ob rednem vsakodnevnem in kakovostnem branju ter izpostavila ključne strategije in pogoje za kakovostno skupno branje.
Predstavitvi Maje Kenda o rezultatih ankete o znanjih in spretnostih za izvajanje dejavnosti splošnih knjižnic sta sledila praktična prispevka dr. Barbare Baloh in Špele Frlic o pomenu razvijanja pripovedovanja pri otrokih.
Dr. Barbara Baloh se je v svojem prispevku osredotočila za razvoj pripovedovanja ob slikanicah brez besedila. Kot pravi, je sposobnost pripovedovanja danes pomembna za uspešnost posameznika in družbe. Ustvarjalno pripovedovanje je vtkano v številne pore življenja, od medijev, marketinga, psihologije, profesionalnega razvoja, izobraževanja. Med pripovedovanjem zgodbe oblikujemo in sestavljamo pretekle izkušnje, izražamo čustva, delimo misli, ideje, spodbujamo domišljijo in kreativnost. Odlična spodbuda za pripovedovanje zgodb je lahko prav slikanica brez besedila, v kateri namesto besed beremo ilustracije in čustva. Slikanica brez besedila naslavlja vsa sredstva, s katerimi prenašamo sporočila bralcu: način združevanja besed in podob, slog in tehniko slik, obliko knjige, smer branja itd. Otroke spodbuja, da uporabljajo svojo domišljijo ob pripovedovanju zgodbe, razvoju interpretacije, dodajanju lastnih podrobnosti; s tem krepijo besedni zaklad in sposobnost pripovedovanja, ki sta ključna za jezikovni razvoj.
Špela Fric pa je predstavila dejavnosti Pravljičnega studia s poudarkom na teoretičnih in vsebinskih razmislekih, ki so v ozadju pedagoških dejavnosti na področju pripovedovanja. Izpostavila je, da pripovedovanje pri otrocih dolgoročno vpliva na razvoj govora, pismenosti in bralno kulturo ter nasploh učno uspešnost šolajočih se otrok. V Pravljičnem studiu izhajajo iz izhodišča, da je pripovedovanje igra za otroke in odrasle, in iz tega naj bi izhajalo vse, kar se učimo. Pripovedovanje je namreč v sami srži učenja, saj so z njim povezani govorni nastopi, povzemanje snovi, opisovanje, povezovanje ipd., zato je smiselno, da ga spodbujamo vse od vstopa otroka v formalno izobraževanje. Z izkušnjo pripovedovalca otrok pridobi tudi možnost, da posluša, zna postaviti vprašanja, komentirati ter tudi da se nauči počakati, da pride na vrsto za besedo. Vse te veščine pa potrebujemo tudi odrasli za uspešno delovanje in sodelovanje v skupnosti.
Na koncu smo spoznali še tri zanimive projekte družinskega branja, ki jih izvajajo splošne knjižnice v Kamniku, Žalcu in Tolminu. Erika Poljanšek iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik je predstavila projekt Branje je iskanje, v okviru katerega knjižnica vabi družine, učitelje, skupine in posameznike k branju, raziskovanju narave in spoznavanju kulturne dediščine Kamnika in Komende.
Valerija Jerman in Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec sta nas povabili k sodelovanju v bralno-doživljajskem projektu Povej naprej: Naša družina bere. Glavni poudarek projekta je na povezovanju branja, poznavanju domačega kraja in brezmejni igri, ki se začne v družini.
Jožica štendler iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin pa nam je za konec predstavila projekt poletnega družinskega branja Bralna bratovščina, ki od leta 2020 medgeneracijsko povezuje člane tolminske knjižnice. Z njim navdušujejo mlade za branje med poletnimi počitnicami, odrasle pa nagovarjajo, da naj jim bodo z lastnim branjem dober zgled.
Udeleženci posveta o družinski pismenosti so si lahko ogledali tudi razstavo Podobe branja, ki smo jo pripravili na Andragoškem centru Slovenije.
