Med 30. avgustom in 1. septembrom letos se je v Trstu na 39. kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY zbralo več kot 600 udeležencev iz 60 držav. Geslo letošnjega kongresa je bilo: Pridružimo se revoluciji, dajmo otrokom dobre knjige!
Predsednica IBBY Sylvia Vardell je uvodoma poudarila, da so knjige več kot papir in črnilo, so okno v svet in orodje za učenje. Znani angleški pisatelj in pesnik Michael Rosen je v svojem odličnem nagovoru izpostavil moč bralcev in pomen njihovih odzivov. Poudaril je: »Svet se ne spreminja ob branju, ampak potem, ko o prebranem razmišljamo, se o tem pogovarjamo. Ne podcenjujte moči bralcev!«
Pri bralni vzgoji otrok je pomen pedagogov, knjižničarjev, založnikov in drugih odraslih velik. Otroci odraščajo v svetu, v katerem je večjezičnost v šolah običajna. Predavateljica iz Kanade je povedala, da na njeni šoli otroci govorijo kar 47 jezikov. Zato opaža, da ni vseeno, koliko knjig v svojih maternih jezikih lahko najdejo v šolski knjižnici.
Predavanja so segala na različna področja. Kar nekaj predavanj in delavnic je bilo namenjenih knjigam brez besedila in dialoškemu branju, o katerem slovenske vzgojiteljice in učiteljice že precej vedo, predstavili so tudi knjižnico iz Lampeduse.
Med uglednimi gosti bi rada izpostavila predavanje Stanislasa Dehaenea, ki raziskuje, kaj se med branjem dogaja v možganih. Ponovno nas je spomnil, da branje vključuje številne procese: prepoznati moramo črke, jih povezati v besede in šele nato ustvariti pomen. Zato je branje spretnost, ki jo moramo nenehno trenirati. A ni tako preprosto, da bi lahko rekli: “Več beri in boš bolje bral.” Možgani se razvijajo ob dekodiranju simbolov, in če teh simbolov ne uporabljamo, povezave med nevroni zakrnijo. Morda pa jih zaradi določenih bolezenskih stanj niti ne moremo uporabljati, kar lahko povzroči težave pri branju in dekodiranju pomenov. Dehaene je na primer na fotografiji možganov otroka z disleksijo pokazal, kako del njegovih možganov ni dejaven.
Zanimivi so bili tudi prispevki o vplivu branja na duševno zdravje in o tem, kako pomembno je, da z otroki ob knjigah govorimo o čustvih. Ko beremo otroku, sledimo njegovemu zanimanju in ga spodbujamo, da se vključuje v zgodbo. Ob branju spoznava, da so ljudje različni, uči se razumeti njihova čustva in odzive na dogodke. Empatija ni prirojena, povezana je z razvojem možganov in z različnimi izkušnjami. Te izkušnje otrok lahko pridobiva tudi ob zgodbah.
Pri soustvarjanju kongresnega programa in obkongresnega dogajanja je sodelovala tudi Slovenska sekcija IBBY, več kot dvajset strokovnjakov in strokovnjakinj s področja branja in bralne pismenosti je na kongresu predstavilo svoje prispevke in plakate, sodelovalo na okroglih mizah, vodili so razprave … Med drugim smo mednarodni javnosti s plakatom predstavili tudi spletno stran za družinsko pismenost, ki so si jo udeleženci z zanimanjem ogledali.
Posebnost letošnjega kongresa je bila, da so na njem sodelovali mladi bralci, in sicer po dva mladostnika iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Kongresa se je udeležilo sedem učencev OŠ Toma Brejca iz Kamnika in njihova mentorica Marta Grkman Repolusk. Priprave na kongres so potekale celo šolsko leto, prebirali so dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so bili predvideni gostje na kongresu. Učenki Asja Ogrizek in Špela Štrumbelj sta na kongresu sodelovali na okrogli mizi o pomenu branja med mladimi, vsi učenci pa so se vse dni kongresa srečevali s pisatelji, pesniki, prevajalci in založniki. Koordinatorica nastopa mladih je bila Špela Frlic.
Na mednarodnem kongresu IBBY podelijo tudi številne nagrade.
Nagrado IBBY–iRead Outstanding Reading Promoter Award sta prejeli Irene Vasco iz Kolumbije in Basarat Kazim iz Pakistana. Nagrado IBBY–Asahi Reading Promotion Award je prejel projekt All Together in Dignity Fourth World’s Street Libraries iz Francije.
Najvišji priznanji na področju mladinske književnosti – Andersenovo nagrado za književnost in ilustracijo, ki jo sicer razglasijo že na Bolonjskem knjižnem sejmu, sta prejela avstrijski pisatelj Heinz Janisch in kanadski ilustrator Sydney Smith. V kongresni dvorani so bila razstavljena dela vseh nominiranih avtorjev. Heinz Janisch je v svojem govoru izpostavil, da tako kot vsi potrebujemo ogenj, da bi lahko zadostili potrebam po svetlobi in toploti, tako mladi potrebujejo knjige – te so njihov ogenj. Ob Janischevem govoru smo si na zaslonu lahko ogledali ilustracije iz njegove knjige o Hansu Christianu Andersenu, ki jih je ustvarila slovenska ilustratorka Maja Kastelic.
Z razstavo IN KAJ SE JE ZGODILO POTEM?, ki bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu odprta vse do 3. decembra, so se obiskovalcem Trsta predstavili slovenski ilustratorji. To je razstava, ki je bila na ogled že na knjižnem sejmu v Bologni, ko je bila Slovenija častna gostja.
Na častno listo IBBY so se uvrstile slovenske ustvarjalke Anja Štefan za slikanico Medved in klobuk (Mladinska knjiga, 2021), Maša P. Žmitek z ilustracijami za knjigo Po sledeh velikanov: Sesalci Kenozoika (Miš, 2021) in Mateja Seliškar Kenda za prevod knjige Bratje Barta Moeyaerta (KUD Sodobnost International, 2021).
Naslednji, jubilejni 40. kongres IBBY bo potekal avgusta 2026 v Kanadi. A cilj, da bi vsi otroci živeli v miru, obiskovali šolo in brali dobre knjige, kot si je ob ustanovitvi IBBY leta 1952 zamislila Jella Lepman, se vedno bolj odmika.
