Ne samo ob dnevu varne rabe interneta, temveč vsak dan je pomembno, da se odrasli zavedamo, da digitalne naprave ob dobrobitih prinašajo tudi posledice, ki znajo nepopravljivo vplivati na razvoj možganov in psihološko zdravje naših malčkov in otrok.
Danes brez digitalnih naprav več ne moremo. Digitalne veščine potrebujemo npr. pri branju novic, učenju, sporazumevanju, raziskovanju, umetniškem ustvarjanju, razvoju poslovanja v gospodarskih panogah in pri snovanju tehnoloških inovacij. Poleg tega so digitalne veščine pomembne tudi z družbenega vidika. Vse več je namreč delovnih mest, ki zahtevajo obvladovanje informacijske in komunikacijske tehnologije na različnih področjih.
Vendar pa dolgotrajna, večurna vsakodnevna uporaba zaslonov prinaša tudi škodljive posledice. Naloga odraslih zato je, da pravilno usmerjamo otroka, da bi ta pridobil sposobnost za razumevanje, analiziranje digitalnih vsebin in kritičen pogled nanje. Za dobro digitalno pismenost ni pomembno le, da otroci znajo delati s tehnologijo (tj. da si znajo naložiti aplikacije, programe …), temveč moramo tudi vedeti, kako otroci sprejemajo vsebino z medijev, kako jo uporabljajo (berejo, brskajo, gledajo), pa tudi kaj uporaba digitalnih naprav in ekranov pomeni za razvoj možganov njihovih otrok.
Znanstveno je dokazano, da je v razvitih državah zaradi skoraj prekomerne uporabe digitalnih naprav močno porasla raven primerov tesnobe, depresije, motenj spanca in tudi samopoškodovanja med najstniki. Znanstveniki so začeli opažati spremembe v njihovem vedenju, povezanemu s pozornostjo, impulzivnostjo, čustveno regulacijo in občutljivostjo na nagrajevanje, ki ga doslej nismo poznali. Neskončno drsenje po zidu družbenih omrežij, hlastanje za všečki in nenehno pričakovanje notifikacij in strah, da ne bi česa zamudili, sprožajo, da dopamin, “hormon motivacije in užitka”, trenira njihove možgane, da postanejo bolj nagnjeni k uživanju kot naporu. Kronična stimulacija možganov zaradi nenehnih impulzov, ki jih sproža uporaba digitalnih naprav, pa slabi njihovo uravnavanje čustev, toleranco za frustracijo, osredotočenost in delovni spomin.
Kaj lahko torej starši naredimo za svoje otroke?
- otrokom bodite za zgled: Veliko staršev že omejuje uporabo digitalnih naprav svojih otrok, vendar pa pozabljajo omejiti svoj čas na njih. Otroci se najprej in najraje zgledujejo po starših, zato poskrbite za samoomejitev pri uporabi telefona in računalnika najprej vi;
- določite pravila glede uporabe interneta in digitalnih naprav: otroci naj nimajo računalnika v svoji sobi. Tako boste lažje nadzirali, koliko časa preživijo na računalniku, katere vsebine, programe, aplikacije in naprave uporabljajo in tudi kako uporaba vpliva na njegovo vedenje;
- naučite jih digitalnega bontona: naj vedo, kdaj smejo in kdaj ne smejo uporabljati računalnika, telefona in digitalnih naprav (npr. pri mizi);
- dogovorite se, katere naloge in skupne dejavnosti so pomembnejše od uporabe naprav (npr. šolske obveznosti, pospravljanje sobe, stanovanja, družinski izleti …), spodbujajte gibanje in igro na prostem, branje, igranje družabnih iger, druženje s prijatelji in drugimi družinskimi člani;
- naučite ga higiene spanca: najstniki potrebujejo 8-10 ur kakovostnega spanca za dobro telesno in duševno počutje, spomin ter učni uspeh; ključno je, da upoštevajo dosleden urnik (vstajanje/spanje ob isti uri vseh 7 dni), hladno in temno spalnico, redno telesno dejavnost in izogibanje zaslonom pred spanjem vsaj uro pred spanjem.
Pri uporabi zaslonov upoštevajte Nacionalne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so jih pripravili primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine.
Lahko pa oblikujete tudi svoj družinski digitalni načrt, ki so ga pripravili pri Logoutu.
