Porajajoča se pismenost

Dr. Sonja Pečjak

Danes se v sodobni strokovni literaturi namesto izraza pripravljenost za branje in pisanje uporablja nov izraz porajajoča se pismenost. Z njim so strokovnjaki zamenjali prej uporabljani pojem pripravljenost za branje in presegli zastarelo pojmovanje, da se razvoj pismenosti pričenja šele z vstopom otroka v šolo oz. z bralnim poukom v šoli, pa tudi to, da je potrebno pred začetkom poučevanja branja uriti različne predbralne spretnosti, ki pripravljajo otroka na opismenjevanje.

Izraz porajajoča se pismenost poudarja, da je opismenjevanje postopen in dolgotrajen proces ter zajema večji del predšolskega obdobja. To je čas v razvoju otroka med najzgodnejšo pismenostjo, ko otrok čečka in se pretvarja, da bere, ter poznejšim učenjem branja in pisanja v šoli.

 

Elementi porajajoče se pismenosti

Številne študije o porajajoči se pismenosti bi lahko razdelili v dve veliki skupini. Na eni strani so študije, ki proučujejo značilnosti otroka, tj. različne spretnosti, znanja in stališča pri otrocih, ki so predhodniki dejanskega branja in pisanja, na drugi strani pa študije, ki proučujejo značilnosti okolja, ki spodbuja razvoj te pismenosti.

Cilj teh študij je pokazati, kako se razvijajo različni elementi porajajoče se pismenosti, kakšna je njihova medsebojna prepletenost in povezanost s poznejšimi bralnimi dosežki. Pri tem avtorji kot pomembne elemente porajajoče se pismenosti izbirajo tiste, ki pomembno vplivajo na bralno uspešnost otroka v šoli. Vse elemente porajajoče se pismenosti lahko razdelimo v dve veliki skupini. V prvo skupino sodijo tisti elementi, ki izhajajo primarno iz otroka, v drugo skupino pa tisti, pri katerih ima pomembno vlogo okolje. V prvo skupino tako lahko uvrstimo sposobnosti (in spretnosti) otroka, ki se kažejo na naslednjih področjih:

  • otrok si zapomni imena črk oz. je sposoben povezovati črke s pripadajočimi glasovi (npr. če mu odrasli pokaže črko T ali A, ju pravilno poimenuje),
  • igra se z zlogi in glasovi (besedo je sposoben razstaviti na posamezne zloge – npr. besedo mama na ma-ma; zna poiskati začetni glas v besedi – npr. v besedi avto je prvi glas a; besedi poišče drugo besedo, ki se z njo rima – npr. besedi kos poišče rimajočo se besedo nos, bos,…),
  • ima tako razvito skladnjo, da v govoru zazna in popravlja slovnične napake (če mu odrasli pove slovnično nepravilno poved – Miha se žogati. – in ga povpraša, kako bi se poved glasila pravilno, otrok pove slovnično pravilno poved: Miha se žoga.),
  • pojavljajo se začetki pisanja, pri katerem otrok piše tako, kot sliši (t. i. fonetično pisanje),
  • otrok je sposoben hitro poimenovati določen niz črk, številk ali barv,
  • zanima se za branje, kar kaže z željo, da mu odrasli berejo.

Drugo skupino elementov porajajoče se pismenosti predstavljajo sposobnosti in spretnosti otroka, na katere ima močan vpliv okolje otroka (še posebej družinsko okolje). Med temi sposobnostmi so najpomembnejše jezikovne sposobnosti otroka, ki se kažejo kot otrokovo razumevanje pomena besed (pomensko znanje) in znanje o tem, kako iz besed tvorimo slovnično pravilne povedi (skladenjsko znanje). Za tovrstni razvoj je še posebej pomembno, da starši otroku pripovedujejo in berejo različne zgodbe ter otrok ima možnost prihajati v stik z različnim tiskanim gradivom – knjigami, časopisi in revijami. Na ta način spoznava tudi različne dogovore v zvezi s tiskom (npr. ve, da pričnemo knjigo brati na prvi strani in končamo z branjem na zadnji strani; da beremo od leve proti desni in od zgoraj navzdol; da beremo le napisane stvari in ne slik itd.). Samo otrok, ki bo dobil iz okolja tovrstne izkušnje, bo postal tudi sam motiviran za branje in se pretvarjal s knjigo v roki, da bere, še preden bo zares obvladal branje.

 

Vir: Pečjak, S. (2003). Porajajoča se pismenost. V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 119-123. (Članek objavljen s privoljenjem založbe Mladinska knjiga.)  

Beri dalje

Pri nas velja omeniti delo B. Jurišić, ki je pri slovenskih predšolskih otrocih ugotavljala, kateri so pomembni elementi porajajoče se pismenosti za poznejše uspešno učenje branja in pisanja. Ugotovila je, da je pomembnih naslednjih sedem elementov:

  • zaznavanje in prepoznavanje tiska iz okolja (otrok prepoznava napise iz ožjega ali širšega okolja, ki se pogosto pojavljajo – npr. imena in logotipi trgovin, krajev …);
  • spoznavanje s črkami (otrok išče enake črke, prepoznava črke med drugimi znaki – npr. številkami ali slikami, prepoznava črke, ki se pojavljajo v njegovem imenu in povezuje črke z glasovi);
  • razgovorno branje (otrok posluša zgodbe, ki jih berejo odrasli, opazuje slike, prepoznava zgodbe po naslovnici, se pretvarja, da bere knjigo, pri čemer si sledi s prstom, na pamet pripoveduje zgodbo in odgovarja na vprašanja v zvezi z vsebino);
  • razumevanje vloge tiska (otrok čečka s pretvarjanjem, da nekaj piše, pozna smeri branja in pisanja, razume, da je besedilo sestavljeno iz posameznih besed, razume izraze črka, beseda, začetek besede, prvi glas, piše z določenim namenom, vé, da s tiskom dobivamo nove informacije);
  • razumevanje navodil (otrok sledi preprostim navodilom z dvema informacijama, zahtevnejšim navodilom s štirimi informacijami, nasprotnim navodilom – npr. otrok naredi ravno nasprotno od tistega, kar sliši);
  • glasovno zavedanje (otrok ločuje besede v stavku, prepoznava zloge – prvi in zadnji zlog, prepozna posamezne glasove v besedi – prvi, zadnji, srednji, razstavlja besede na posamezne glasove in iz posameznih glasov tvori besede);
  • računalniško opismenjevanje (razumevanje, da računalnik uporabljamo za pisanje, uporaba miške, prepoznavanje in poimenovanje črk na tipkovnici, tipkanje svojega imena).

Pri tem nekateri elementi porajajoče se pismenosti sledijo razvojnim zakonitostim in določenemu vrstnemu redu in so pomembnejši na začetni ravni pismenosti (npr. spoznavanje tiska iz okolja in spoznavanje s črkami) ter jih tudi velja prej razvijati. Za nekatere druge komponente porajajoče se pismenosti velja, da jim je potrebno posvetiti pozornost v celotnem predšolskem obdobju (npr. razgovorno branje, razumevanje funkcije tiska, razumevanje navodil, glasovno zavedanje) in jih – glede na zmožnosti otroka, razvijati skozi celotno predšolsko obdobje. Kljub temu, da ni moč potegniti točno določenih časovnih mejnikov za razvoj posameznih komponent porajajoče se pismenosti, velja imeti v mislih dejstvo, da se sposobnost vidnega razločevanja prične pospešeno razvijati pri večini otrok od 3. oz. 4. leta otrokove starosti, sposobnost slušnega razločevanja pa od 5. leta otrokove starosti dalje. Zato ni smiselno pretiravati z urjenjem otroka v teh elementih pred navedeno starostjo otroka. Poleg tega moramo tudi upoštevati, da so med otroki iste starosti velike razlike v razvoju posameznih sposobnosti.

Preberite več v članku ‘o dejavnostih za razvoj porajajoče se pismenosti’ ….

 

Dejavnosti za razvoj porajajoče se pismenosti

Na vprašanje, kako razvijati pismenost pri otroku v predšolskem obdobju, bi lahko odgovorili, da tako, da na eni strani razvijamo ustrezne spretnosti in znanja porajajoče se pismenosti pri otroku, na drugi strani pa oblikujemo takšno okolje, ki bo delovalo spodbudno na razvoj teh spretnosti.

V ta namen je potrebno:

  • otroka zgodaj pritegniti k dejavnostim branja in pisanja (pri tem je pomemben zlasti lastni zgled, ki ga dajejo otrokom starši in vzgojitelji);
  • ustvariti tiskovno bogato okolje, v katerem se bo otrok srečeval z različnimi vrstami pisnega gradiva – od znakov in napisov, otroške literature, revij in časopisov ipd. (tako doma kot v vrtcu);
  • organizirati in spodbujati take igre, pri katerih je za dosego ciljev potrebno kaj napisati ali prebrati, skratka uporabiti pisni jezik.

 

Dejavnosti za razvoj zaznavanja in prepoznavanja tiska iz okolja:

Z otroki se igramo igrice prepoznavanje logotipov in napisov iz ožjega in širšega okolja. Primer: pri igri Kartice z znanimi besedami nalepimo vsak logotip/besedo iz okolja – trgovine, pošte, lekarne … – na svojo kartico. Z otrokom gremo na sprehod in otrok opazuje, kje bo našel besedo, ki je napisana na kartici.

 

Dejavnosti za spoznavanje s črkami:
  • igre za usvojitev pojma črka (npr. igra Moja najljubša črka. Pri tej igri otroku pokažemo velike tiskane črke. Otrok izbere eno ali več črk, ki so mu najbolj všeč. Nato odrasli ali otrok sam napiše izbrano črko/črke na list in jo okrasi z različnimi vzorci, barvami. Njegovo najljubšo črko lahko obesimo pri njegovi postelji, mizici.),
  • iskanje enakih črk v nizu različnih,
  • prepoznavanje črk med drugimi simboli (številkami ali grafičnimi simboli),
  • prepoznavanje in imenovanje nekaterih velikih tiskanih črk iz okolja,
  • zapisovanje in prepoznavanje zapisanega lastnega imena,
  • imenovanje črk v otrokovem imenu,
  • povezovanje črk z glasovi (otrok našteje besede, ki se pričnejo z istim glasom kot njegovo ime),
  • zapisovanje črk po nareku,
  • branje kratkih, v okolju pogostih besed, npr. STOP, BUS,
  • hitro imenovanje vseh črk abecede,
  • povezovanje črk z glasovi,
  • branje krajših besed – znanih in manj znanih,
  • branje in razumevanje krajših povedi,
  • pisanje krajših besed po samonareku z napakami.

 

Dejavnosti razgovornega branja:
  • poslušanje krajših in daljših zgodb, ki jih otroku berejo odrasli,
  • opazovanje in opisovanje slik v knjigi,
  • odgovarjanje na preprosta vprašanja iz prebranega,
  • prepoznavanje zgodb po naslovnici,
  • postavljanje preprostih in zahtevnejših vprašanj v zvezi s prebrano vsebino,
  • povezovanje dogodkov iz knjig z lastnimi doživetji,
  • samostojno pripovedovanje zgodb, ki so jih otroku prebrali drugi,
  • sledenje branju v nadaljevanjih in povezovanje vsebine.

 

Dejavnosti za razumevanja vloge tiska:
  • v igrah vlog se otrok okoliščinam primerno pretvarja, da bere in piše,
  • ker otrok razume, da z branjem dobiva nove informacije, želi, da mu odrasli določeno besedilo preberejo,
  • poskusi pisanja otroka in njegova želja, da mu zapisano odrasli preberejo,
  • dejavnosti, ki omogočajo razumevanje izrazov, kot so črka, beseda, prvi/zadnji glas, in izrazov, povezanih z branjem in pisanjem – poved, pika, zlog, prvi glas v besedi, začetek vrstice,
  • branje z namenom, da otrok odkrije pomen napisanega,
  • pisanje z določenim namenom (npr. otrok »napiše« svoj nakupovalni listek, »napiše« obvestilo o tem, naj ga drugi ne motijo v sobi, ko se igra itd.).

 

Dejavnosti, ki spodbujajo razumevanje navodil:
  • sledenje preprostim navodilom z eno ali dvema informacijama (npr. Vstani in pojdi k vratom.),
  • reševanje preprostih gibalnih ugank (npr. Z roko se dotakni nosu.),
  • razumevanje preprostih besedil z dvema informacijama (z zahtevnejšimi besedami, ki vključujejo pojme za oblike, barve itd.; npr. Z modro barvo pobarvaj vse predmete, ki so okrogli.),
  • razumevanje navodil z več kot dvema informacijama (npr. Z roko se primi za levi uhelj ter skači po desni nogi do vrat in nazaj.),
  • razumevanje nasprotnih navodil (npr. igrica Narobe svet, kjer otrok mora narediti ravno nasprotno, kot od njega zahteva navodilo. Npr. Če navodilo pravi zapri usta, otrok odpre usta.),
  • poslušanje in izvedba več navodil hkrati,
  • zahtevnejša navodila z upoštevanjem več odnosov (manjši kot in večji od …)

 

Dejavnosti za spodbujanje razvoja glasovnega zavedanja:
  • ločevanje daljših in krajših besed,
  • določevanje števila besed v povedi,
  • poslušanje in recitiranje izštevank in rim, ki se jih je otrok naučil,
  • prepoznavanje prvega glasu v besedi,
  • prepoznavanje in tvorjenje besed, ki se rimajo,
  • razstavljanje besed na zloge in združevanje zlogov v besede,
  • odstranjevanje začetnih glasov v besedah,
  • razstavljanje besed na glasove,
  • združevanje glasov v smiselne in nesmiselne besede.

 

Dejavnosti, ki vodijo k računalniškemu opismenjevanju:
  • pritiskanje po tipkovnici in opazovanje sprememb na ekranu računalnika,
  • uporaba miške pri igri,
  • védenje, da računalnik uporabljamo tudi za pisanje,
  • čečkanje in risanje z miško,
  • prepoznavanje črk na tipkovnici in razumevanje, da se s pritiskom na tipko pokaže črka na ekranu,
  • pisanje lastnega imena in znanih besed na računalnik,
  • uporaba nekaterih funkcijskih tipk (npr. za presledek, brisanje ipd.).

 

Vse te dejavnosti je v predšolskem obdobju smiselno izvajati v obliki didaktične igre, tj. igre s ciljem. Številne vaje in igre za razvijanje navedenih elementov porajajoče se pismenosti za predšolske otroke boste našli v priporočeni literaturi. Ob tem velja posebej opozoriti, da vse naloge niso primerne za predšolske otroke (so prezahtevne), zato odrasli izberete le tiste, ki so primerne razvojni stopnji predšolskega otroka oz. jih otrok zmore.

Ob koncu velja poudariti, da se morajo starši in vzgojitelji ob številnih navedenih dejavnostih zavedati, da imajo otroci različne potrebe ter da imajo tudi enako stari otroci različno razvite posamezne sestavine porajajoče se pismenosti. Zato velja pri izbiri dejavnosti vse to upoštevati ter izbirati raznolike dejavnosti in take, ki otroka pritegnejo.

 

… za nadaljnje branje:

Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Pečjak, S. (2000). Ali slišiš – ali vidiš? Priročnik z vajami za razvoj metajezikovnega zavedanja. Trzin: Izolit.

 

Vir: Pečjak, S. (2003). Porajajoča se pismenost. V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 119-123. (Članek objavljen s privoljenjem založbe Mladinska knjiga.)  

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

DOGODKI

Projekt Medgeneracijsko branje letos že osmič

17. septembra 2021 - 25. junija 2022

Rastem s knjigo

2. novembra 2021 - 25. junija 2022

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021

Nagrajene knjige

previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content