Izkušnje otrok s pismenostjo v družini ali pomanjkanje teh izkušenj, odločilno vplivajo na otrokov kasnejši razvoj pismenosti. Branje pripovedk in zgodb je najbolj učinkovit način preko katerega lahko starši otrokom pomagajo, da se naučijo vzpostavljati povezave med izgovorjenimi in napisanimi besedami. Vendar pa mnogi starši prehitro odnehajo, ko se njihovi otroci na branje zgodb in pripovedk ne odzovejo navdušeno. K sreči je branje zgodb in pripovedk spretnost, ki se jo starši lahko naučijo.
V večini primerov se morajo starši naučiti naslednje:
- Kako brati na način, ki spodbuja vaše otroke, da ostanejo angažirani in ohranjajo zanimanje?
- Kako in kdaj zastavljati vprašanja, ki spodbujajo razumevanje prebranega?
- Kako izbrati zgodbe in pripovedke, ki ustrezajo starosti otroka?
Raziskovalci so leta 1994 izvedli raziskavo v katero so vključili 167 otrok starih dve in tri leta, otroci so bili vključeni v programe spodbujanja branja. Ugotavljali so kako posamezne strategije pripovedovanja zgodb in pripovedk vplivajo na razvoj pismenosti pri mlajših otrocih (v Debruin-Parecki in Krol-Sinclair (ur.), 2003). Več kot leto dni je bilo 94 otrok deležnih posebnih izkušenj »pogovornega branja« tako doma kot v šoli; ostalih 73 otrok pa je bilo deležnih zgolj standardnih bralnih izkušenj – poslušanja zgodbe brez posebnih vsebinskih poudarkov ali posebne pozornosti na ilustracije in slike. Raziskava je potrdila, da otroci, ki so deležni pogovornega branja, dosegajo boljše rezultate na številnih področjih razvoja pismenosti. Na primer, izkazali so 93-odstotno izboljšanje sposobnosti povezovanja zvokov in črk, ravno to povezovanje pa je ključna spretnost, ki omogoča razvoj pismenosti pri otroku. Preprosta tehnika pogovornega oz. dialoškega branja je zelo učinkovita, ker hkrati združuje interakcijo med vizualno stimulacijo preko ilustracij, besedami iz besedila in čustveno varnostjo, ki jo nudi član družine. Tovrstne interakcije povečujejo razpon pozornosti, pomagajo vzpostavljati čustveno vez med starši in otroci in povečujejo komunikacijo.
Pogovorno branje starše spodbuja, da se skozi celotno zgodbo ali pripovedko ves čas ukvarjajo z otroki. Na primer, starši svojega otroka prosijo, naj:
- opiše ilustracije,
- opiše, kaj misli, da se dogaja na strani, in
- predvidi, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju.
Poleg tega starši z otroci delijo dodatne informacije ali svoja čustva, ki se jim ob zgodbi porajajo. Spodnji opis predstavlja primer pogovornega oz. dialoškega branja. Gre za mlado mamo, ki uporablja strategije dialoškega oz. pogovornega branja, da bi angažirala Tineta (2 leti) in Darka (4 leta) in ju vzpodbudila, da sodelujeta v zgodbi s tem ko jih prosi, da poiščeta označene predmete, interpretirata ilustracije in napovesta, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju zgodbe.
“Katera žival mislita, da bo kot naslednja raci še poskušala pomagati? (Otroka ugibata, da bo to prašič.) “Prav imata. Res ji je pomagal rožnat prašič. Prašič, ki poleg tega še hecno izgleda.” “Kaj menita, koliko živali bo na naslednji strani? Preštejmo jih skupaj. Ja, tako je – pet jih je. “ “Darko, kako bi pomagal raci? To je odlična ideja.” (str. 222) .
Ko so zgodbo prebrali, sta oba zelo srečna otroka mamo prosila, da jo ponovno prebere.
Poleg pogovornih oz. dialoških bralnih strategij, obstajajo tudi druge tehnike, ki jih starši lahko uporabijo, če želijo ustvariti čudovit nepozaben čas ob branju zgodb. Tehnike, ki so staršem pri tem lahko v pomoč, so:
- Pogostost je pomembnejša od trajanja: Mlajši otroci lahko svojo pozornost vzdržujejo manj časa, zato je bolje, da beremo krajša besedila oz. manj časa (5 minut) dvakrat ali trikrat na dan namesto 30 minut naenkrat.
- Berite znane knjige: Ker se otroci vsakič, ko znova slišijo zgodbo in si znova ogledajo slike, naučijo nekaj novih stvari, znova in znova prebirajte knjige, ki ste jih že prebrali. Večkratno branje istih zgodb in pripovedk pogosto spodbuja otroke, da zgodbo ponovijo na svoj način.
- Knjige, knjige in še več knjig: Otroci potrebujejo več različnih zgodb in pripovedk, s katerimi so v interakciji. Javne knjižnice ponujajo čudovite priložnosti, da vsak teden najdete in pregledate nove in nove knjige.
- Razvijajte občutek za to kako ravnati s knjigami: Otroci naj se knjig dotikajo. To spodbuja njihovo pozornost in zanimanje in jim pomaga razvijati občutek za to kako ravnati s knjigami.
- Berite navdušeno: Posebna izgovorjava glasov treh malih prašičkov in glasa volka je lahko izredno zabavno in razburljivo, zgodbo obuja in v njo vnaša življenje.
- Igrajte se: Otroci lahko zgodbe ponovijo s pomočjo dramske igre, lutk in/ali risb iz svojih najljubših delov zgodbe.
Vir: Debruin-Parecki, A. in B. Krol-Sinclair (ur.) (2003). Družinska pismenost, Iz teorije v prakso. Interational Reading Association.
