Med 24. in 26. junijem je v Haniji na otoku Kreta v Grčiji potekala 23. Evropska konferenca o pismenosti. Organiziralo jo je Helensko združenje za jezik in pismenost (HALL: Hellenic Association for Language and Literacy) skupaj z Zvezo evropskih bralnih društev (FELA: Federation of European Literacy Associations). Tema konference je bila Pismenost za vse: novi izzivi, nove perspektive.
Na evropski konferenci o pismenosti je 300 udeležencev iz štiridesetih držav, med njimi tudi predavatelji iz neevropskih držav, razpravljalo o pomenu pismenosti in o spodbujanju branja v tem hitro spreminjajočem se svetu. Govorili smo o tem, kako se zato spreminja tudi definicija pismenosti, da pismenost ni pravica vseh in kako lahko skupinam, ki živijo v manj spodbudnem okolju, omogočimo dostop do izobrazbe. Presenetilo me je, da je bilo veliko raziskav s področja pismenosti, ki so jih predstavljali strokovnjaki, narejenih na majhnih vzorcih. Vsi pa se strinjajo, da moramo definicijo pismenosti na novo premisliti in da osnovna pismenost ni več dovolj za uspešno udejstvovanje v družbi. Ne samo, da moramo dvigniti raven pismenosti, izjemno pomembna danes v svetu, ki je poln izzivov, postaja kritična pismenost.
Z velikimi izzivi pri zagotavljanju ustrezne ravni pismenosti se soočamo tudi vzgojitelji in učitelji. Svet postaja vse bolj digitalen in vzgojitelji in učitelji na to nismo pripravljeni. Poučujemo učence, ki učnega jezika ne znajo, njihovi materni jeziki so drugačni od jezika okolja, v katerem živijo, pozornost otrok je vse krajša. Testi pogosto preverjajo le branje, razumevanje prebranega in pisanje, izobraževanje ne sledi hitrim spremembam, ki zahtevajo, da na pismenost pogledamo širše. Strokovnjaki so poudarili tudi, da je kritična pismenost širši pojem kot kritično mišljenje.
Na konferenci je bila zastopana tudi močna delegacija slovenskih strokovnjakinj s področja bralne pismenosti in spodbujanja branja. Referate smo predstavile Petra Potočnik, Petra Mikeln, Tilka Jamnik, Metka Kostanjevec, Sanja Šabeder Jaušovec, Veronika Rot Gabrovec, Ana Vogrinčič Čepič, Tatjana Vučajnk, Urška Repinc, Romana Fekonja, Tatjana Lukovnjak in Barbara Hanuš. Profesorice Prve gimnazije Maribor so predstavile plakat in priročnik za spoznavanje Evropske unije v predšolskem obdobju. Pokazale smo, da se na področju spodbujanja pismenosti v Sloveniji veliko dogaja.
V Haniji so podelili nagrado za inovativno prakso na področju promocije bralne kulture. Prejel jo je finski projekt Words Matter. Pred dvema letoma je to nagrado prejelo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS.
Slovenija bo organizatorka naslednje evropske konference o pismenosti in sicer bo 24. Evropska konferenca potekala v Ljubljani julija 2026 v organizaciji Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS v partnerstvu z Bralnim društvom Slovenije in ostalimi sodelavci s področja bralne kulture. Naslov konference je že določen: Pismenost: vrata v boljši svet.
