Kot odmev na mednarodni kongresi IBBY, ki se je odvil avgusta v Trstu, je Oddelek za mlade bralce pri Narodni študijski knjižnici v Trstu pripravil serijo dogodkov, s katerimi želijo staršem ter strokovnim delavcem šol in knjižnic predstaviti dobre prakse, ki na področju spodbujanja branja delujejo v Sloveniji.
Sredi novembra so k sodelovanju povabili tudi Andragoški center Slovenije z željo, da jim predstavimo dobre prakse na področju spodbujanja družinske pismenosti in družinskega branja v najzgodnejšem otroštvu.
Urednica spletne strani za družinsko pismenost, Alenka Štrukelj, je udeleženkam uvodoma predstavila, kaj družinska pismenost je, nato pa je nanizala številne praktične primere po posameznih starostnih obdobjih, ki jih starši lahko uporabijo pri spodbujanju družinske pismenosti v domačem okolju. Družinska pismenost namreč ne zajema le učenja branja in pisanja pred vstopom v šolo, temveč tudi druge vsakdanje dejavnosti, pri katerih lahko sodelujejo otroci in so pomembne za opravljanje dela, za delovanje v domačem okolju in v svetu, za razvedrilo in zabavo oziroma za preživetje družine in posameznika. Vanjo lahko prištevamo tudi gledanje televizije, iskanje informacij prek spleta, družinske navade in praznovanja, opravljanje gospodinjskih opravil pa tudi sodelovanje v društvih in družabnem življenju. V drugem delu pa se je osredotočila še na praktične vidike spodbujanja branja od prvih otrokovih dni dalje. Na koncu je zbranim predstavila tudi spletno stran za družinsko pismenost.
Članica uredniškega odbora spletne strani in izredna profesorica in predavateljica ter vodja Centra za jezike in medkulturnost na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorske dr. Barbara Baloh pa je predstavila lastnosti kakovostnih slikanic, ki naj bodo staršem vodilo pri branju z otrokom. Ob kakovostni literaturi je ponudila tudi praktične nasvete za spodbujanje pripovedovanja s pomočjo podpornih strategij ( kart, kock …). Skupno branje z otrokom in razpravljanje o prebranih vsebinah lahko dodatno pripomore k razumevanju besed in konteksta, v katerem se pojavljajo. V večjezičnem in večkulturnem okolju je še toliko bolj pomembno, kako motiviramo otroka za branje v drugem jeziku, saj to ne vpliva le na izobraževanje, ampak ima tudi pomembne posledice za kognitivni razvoj.
Obe predavateljici sta poudarili da je nadvse pomembno, da imajo otroci v starših iskrenega, radovednega in spodbujajočega zaveznika, ki s svojim zgledom lahko veliko pripomore k temu, da bo otrok postal dober in vseživljenjski bralec. Z otrokom se moramo veliko pogovarjati in spodbujati njegovo radovednost tako, da odgovarjamo na njegova vprašanja, se zanimamo za to, kaj se mu dogaja v šoli, v odnosih s sovrstniki, da mu dovolimo, da izrazi svoje mnenje o stvareh, o katerih razmišlja ipd. Njegov smisel za pripovedovanje razvijamo tako, da mu tudi sami pripovedujemo zgodbe, opisujemo dogodke, predmete, ki nas obkrožajo … S tem ne bomo le krepili njegove zmožnosti uporabe jezika, njegovega besednega zaklada in izražanja, temveč predvsem pristen in iskren odnos med nami in njim.
