Gozd je učilnica, od katere se učimo, da bi znali preteklo in sedanje znanje prenesti na prihodnje rodove. Gozd je zavetje, v katerega se vedno znova radi vračamo zaradi miru in tišine, ki nam jo primanjkuje v norem tempu vsakdana. Z branjem v gozdu knjigo vračamo k njenemu izvoru. Branje v gozdu nam omogoča, da si vzamemo čas, da v knjigi uživamo in da se vanjo lahko poglobimo. Kot drevesa, ki povezana med seboj v čudovit ekosistem komunicirajo in si med seboj pomagajo, tako nas, ljudi, povezujejo in bogatijo potovanja in knjige, v nas budijo željo, da se o prebranem in doživetem pogovarjamo in tako širimo obzorja in razumevanje, empatijo in mir.
To je le kratek povzetek toplih in navdihujočih misli, ki so jih ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, povedali slavnostni govorniki na osrednjem dogodku v počastitev tega dneva v prečudovitem gozdu med mehkimi dolenjskimi grički, v osrčju Zeliščarskega centra JV Slovenije. Poleg njih smo dan proslavili z branjem v gozdni knjižnici, recitiranjem poezije in glasbo, ki je odmevala od okoliških bukev.
Slavnostni govornik osrednjega dogodka je bil Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. V svojem nagovoru zbranim je predvsem poudaril pomen branja in znanja v današnjih časih. Kot je dejal, danes ni problem dobiti informacij, temveč njihova pametna uporaba in da znamo v njih razbrati pravo sporočilo. “Knjiga in pisana beseda sta še vedno naše najmočnejše orožje, učiteljem najmočnejše orodje, slovenski jezik pa je naše najmočnejše učno sredstvo in načelo,” je še dejal. Naslonil se je tudi na osrednji slogan letošnjega svetovnega dneva turizma “Turizem in mir” in poudaril pomen gozda kot najbogatejše učilnice v naravi.
Tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, Dominik S. Černjak, je poudaril, da je letošnja osrednja tema svetovnega dne turizma danes zelo aktualna in da so prav potovanja tista, ki uničujejo predsodke, nestrpnost in ozkosrčnost. Ko zapustimo svoje vsakdanje okolje in se soočimo z novimi kulturami in drugačnimi pogledi in izkušnjami, ki nas bogatijo, nam ti pomagajo preseči razlike in stereotipe. Potovanja so lahko ključna pri preprečevanju vojne, saj nam omogočajo osebne stike in odnose med ljudmi različnih narodov, s tem spodbujamo medsebojno razumevanje, empatijo in zavedanje, da imamo kljub našim razlikam skupne vrednote in skupne cilje, kar lahko prispeva k bolj miroljubnemu svetu in sožitju.
Tej misli se je pridružila tudi dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije, ki je dejala, da je tudi branje potovanje. “Z branjem lahko potujemo v vse mogoče svetove in tudi v času nazaj v zgodovino ter naprej v prihodnost. Ne zanemarjamo pomena potovanj, vendarsi z branjem lahko privoščimo biti kdorkoli, potovati kamorkoli. Prav tako kot potovanje, tudi branje bogati ljudi, spodbuja empatijo, sočutje, razumevanje sveta in je zato neobhodno povezano z izobraževanjem. Zato se nam je zdelo, da je osrednje geslo letošnjega svetovnega dne turizma “Turizem in mir” tudi neobhodno povezano z branjem. Tako kot moramo varovati svoje življenjske vire, moramo varovati tudi svoje kognitivne sposobnosti. V času, ko se nam zdi, da umetna inteligenca počasi nadomešča naše razmišljanje, je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo svoje kognitivne sposobnosti, kar najbolje naredimo prav z branjem.” In eno izmed poslanstev Andragoškega centra Slovenije je tudi v tem, da razvijamo bralno kulturo odraslih. “Odrasli potrebujejo drugačne spodbude k branju kot otroci, saj ima vsak od njih drugačne izkušnje, mnogi tudi slabe ali pa jih sploh imajo. Zato z informacijami in gradivi, ki so na voljo na spletni strani za družinsko pismenost še posebej ozaveščamo najprej odrasle, kako pomembno je, da berejo in se pogovarjajo s svojimi otroki, po drugi strani pa skušamo iskati modele in pristope, ki bi pomagali različnim ciljnim skupinam, še posebej tistim, ki ne berejo, do boljše pismenosti. Z branjem v javnem prostoru, ki je tudi tema letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja, pa želimo spodbuditi razmišljanje o tem, kako bi branje postalo del našega vsakdana. Zato se z veseljem pridružujemo vsem pobudam, ki na kakršenkoli način spodbujajo k branju in širijo ozaveščenost o pomenu bralne kulture.”
Projekt Branje v gozdu je pravzaprav nastal pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije in z kot je dejal Jože Mori, vodja sektorja za ukrepanje v gozdovih pri Zavodu za gozdove Slovenije, z branjem gozdu dodajajo že 18 funkcijo, ki jo pri nas igra gozd.
Dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije pa je poudarila, je zanje gozd prostor, kjer so doma, zato želijo, da bi tudi obiskovalci ugledali gozd skozi njihove oči. Prav zato nameravajo na lokaciji Gozdarskega inštituta in osrednje enote Zavoda za gozdove Slovenije postaviti knjigobežnico, ki bi bila sicer bolj strokovno naravnana, vendar bo namenjena predvsem prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane, da bodo na ta način na drugače način spoznali gozd ter delo gozdarjev v Sloveniji.
Gozdna knjižnica v Zeliščarskem centru JV Slovenije je bila prva taka postavljena knjižnica pri nas. O dosedanjem delu in bodočnosti gozdne knjižnice je spregovoril Rok Petančič, z Občine Škocjan, ki je tudi upravitelj Zeliščarskega centra JV Slovenije. Dejal je, da osnovni namen tega centra ni samo, promocija in izobraževanje glede vzgoje in predelave zdravilnih rastlin, ampak gre za celostni pristop k razvoju vsebin, ki spodbujajo razmišljanje človeka v smeri spoštovanja narave, bolj zdravega načina življenja, zavedanja besede trajnost. S projekti, kot je gozdna knjižnica, ljudi spodbujamo, da pridejo v gozd, da tam berejo, da se tam lahko spočijejo, sprostijo, kar je danes vedno bolj pomembno. Pri postavitvi gozdne knjižnice so sodelovali domačini, člani študijskega krožka, lokalna podjetja in predstavniki Zveze Sonček. Poskrbeli so, da je knjižnica vedno lepo urejena, da knjige zaščitene, ter da lahko ljudje prihajajo in se v njej prijetno počutijo.
Pod knjižnico so uredili tudi gledališče v gozdu, ki je tudi zelo primerno za različne dogodke, za različne dejavnosti pa ga uporabljajo tudi učenci OŠ Frana Metelka iz Škocjana. S tem tudi razbijajo stereotipe, odpirajo razmišljanja učiteljev in ravnateljev, da je pomemebno, da pošljejo otroke v naravo v gozd, saj jim tega – še posebej v urbanih okoljih – precej primanjkuje. Zavedajo se, da je pomembno, kakšen svet bomo pustili zanamcem, zato v Občini izvajajo veliko aktivnosti, ki so usmerjene v trajnostni turizem, spoštovanje okolja, narave, vanje pa vključujejo tudi mlade. Ravno zato so na današnjem osrednjem dogodku sodelovali tudi učenci OŠ Frana Metelka Škocjan.
Nismo pa brali v gozdu le v Škocjanu. Povabilu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Andragoškim centrom Slovenije in Gozdarsko knjižnico (Gozdarski inštitut Slovenije) sprožil to vseslovensko akcijo s povabilom k branju v gozdu ob svetovnem dnevu turizma, se je odzvalo se je več kot 50 organizatorjev – turističnih društev, lokalnih skupnosti, šol, enot Zavoda za gozdove in drugih organizacij, ki so na vseh koncih Slovenije, pa tudi v zamejstvu, brali in se družili ob in s knjigo in s tem prispevali svoj kamenček h krepitvi bralne kulture in medsebojnega razumevanja.
Posnetek dogajanja v Zeliščarskem centru JV Slovenije (Vaš kanal, 27.9.2024; ) (začetek v 7. minuti).
