Priporočila pripravila mag. Tilka Jamnik

 

Priprava na medgeneracijsko srečanje

Mladi (predšolski otroci, osnovnošolci in dijaki) naj bi se za sodelovanje v različnih oblikah medgeneracijskega branja pred srečanjem s starejšimi vsaj malo poučili o staranju, starostnih težavah, demenci idr. (glej seznam priporočene literature).

Mladi bralci, ki se bodo srečevali s starejšimi v svojem (vrtčevskem, šolskem) okolju, da bi skupaj brali, predvidoma ne bodo v zadregi pred starejšimi, saj gre praviloma za mlajše starejše, ki so aktivni, urejeni, dobre volje ipd., sicer bi se ne odzvali vabilu. Predvsem otroci v predšolskem obdobju in v prvem triletju osnovne šole so pri tem povsem spontani.

Mladim bralcem, ki se bodo srečevali s starejšimi v njihovem okolju, tj. v prostorih društev upokojencev, v medgeneracijskih centrih idr., pa je treba predstaviti nekatere njihove težave (slabše slišijo in vidijo, težje se osredotočajo, težave imajo pri priklicu besed … preveč radi ali pa neradi govorijo idr.). Predvsem pa je treba s pomočjo ustreznega strokovnjaka poučiti tiste mlade bralce (srednješolce in študente), ki bodo obiskali starejše v domovih, še posebej tiste na zaprtih oddelkih.

 

 

Predlogi za različne aktivnosti za medgeneracijsko branje

V nadaljevanju navajamo nekaj predlogov za medgeneracijska bralna srečanja. Lahko jih tudi kombiniramo med seboj.
Pomembno je, da ne spravljamo v zadrego starejših (nekateri otroci nimajo stika s starejšimi ljudmi, nepokretnimi) in pa tudi otrok ne (nimajo vsi otroci babic in dedkov).

Na medgeneracijsko bralno srečanje lahko povabimo tudi svoje starejše znance, prijatelje, otroke brez babic in dedkov pa vključimo v večje skupinice otrok, zbrane okrog starejših gostov. V vseh teh srečanjih naj bo poleg branja, pogovora, pripovedovanja pravljic v ospredju sproščen in prisrčen medosebni medgeneracijski odnos!

Odvisno od letnega časa lahko srečanje pripravimo tudi na prostem, ga povežemo s skupnim sprehodom, na katerem ob postanku v senci drevesa lahko beremo, iščemo informacije iz knjig o rožah, pticah, domačem kraju …

Otroci v predšolskem obdobju
v vrtcu, v splošnih knjižnici, v društvu upokojencev, v medgeneracijskem centru, v domovih starejših idr.

Vzgojitelji-ce (tudi knjižničarji-ke, učitelji-ce idr.) otrokom berejo pravljice in druga besedila, v katerih so glavni junaki starejši, dedki in babice; otroci pregledujejo slikanice, po prebranem svoje vtise in občutke izražajo likovno, s pantomimo idr.

Naredijo razstavo knjig, ki jih poznajo oz. so jim na voljo in so primerne starosti otrok, nato pa jih prebirajo in pregledujejo vedno znova.

Berejo pravljice in druga besedila, v katerih so obravnavane teme: staranje, težave starejših ljudi, medgeneracijski odnosi idr., nato pa se o njih pogovarjajo se z otroki in vključujejo njihove izkušnje.

Berejo besedila o otroštvu nekoč, spomine na otroštvo nekdaj:

• v dogovoru s starši spodbujajo otroke, da obiščejo svoje babice in dedke, morda bližnje starejše ljudi, ter jih povprašajo po spominih na njihovo otroštvo;
• otroci si pri starih starših izposodijo kakšen »star« predmet ali knjigo iz njihovega otroštva,
• v vrtcu pripravijo razstavo predmetov in knjig babic in dedkov; nanjo povabijo družine, predvsem babice in dedke, in ob tej priložnosti izvedejo tudi prisrčen program (morda eno ali dve besedili o starih starših, sicer karkoli veselega, kar pač znajo, lahko v skladu z letnim časom);
• vnaprej se dogovorijo z eno od »babic« ali »dedkov«, da na prireditvi obuja spomine, prebere najljubšo pravljico svojega otroštva idr.;
• otroci lahko vse navzoče obdarujejo z drobnimi darilci, npr. svojimi likovnimi izdelki.

V organizirano skupino otrok povabijo starejšo osebo, »babico« ali »dedka«, ki otrokom pripoveduje, bere po svoji izbiri. Če želi, knjigo potem otrokom tudi daruje. (Če ne gre za upokojeno vzgojiteljico ali knjižničarko, se z gostom v naprej dogovorimo o izboru knjige).

V organizirano skupino otroci povabijo svoje babice in dedke in pripravijo delavnico medgeneracijskega branja: mentor-ica pripravi knjige, ki jih berejo v parih otrok – starejši, ali pa jih prebere mentor-ica ali eden od starejših za vse … Pogovarjajo se, tudi kaj zapojejo idr., otroci obdarujejo starejše s svojimi likovnimi izdelki idr. Izbor knjig je poljuben, vendar je priporočljivo nekaj besedil, v katerih so glavni junaki stari starši in vnuki. Takšno medgeneracijsko bralno srečanje se lahko nadaljuje v delavnico izdelovanja preprostih izdelkov, npr. novoletnih okraskov idr. Tudi navodila za izdelavo naj poiščejo skupaj v priročnikih!

Otroci v spremstvu vzgojiteljev/ic obiščejo starejše v prostorih društev upokojencev, v medgeneracijskih centrih, v domovih starejših … za obisk naj se vedno v naprej dogovorijo z organizatorji, animatorji idr. v teh okoljih, ki bodo znali otroke vključiti ob pravem času in na pravi način. Obiske lahko načrtujete večkrat, ne samo na dan starejših ali ob drugih praznikih.

Najbolj kočljiv je obisk posameznih starejših pri njih doma, še posebej če gre za osamljene in nepokretne. Tu je nujen vnaprejšnji dogovor s svojci, prostovoljci, ki skrbijo za njih … morda obisk naredimo celo v njihovem spremstvu. Na teh obiskih lahko beremo pravljice, ki jih poznajo otroci, lahko tudi sami pripovedujejo in zapojejo, se pogovarjajo s starejšimi, jim pokažejo slikanice, ki jih imajo radi, jih obdarujejo s svojimi izdelki idr.

Učenci v prvem triletju osnovne šole
V šoli, v razredu, v šolski knjižnici idr., tudi izven šole

Z učenci v prvem triletju osnovne šole lahko izvajamo enake in podobne dejavnosti kot z otroci v predšolskem obdobju, le da jih izvajamo bolj poglobljeno, z več razumevanja. Čeprav so ti otroci nekoliko starejši, so še vedno zelo spontani.

Ti otroci že znajo brati, torej lahko sami berejo starejšim, starejši pa jim pomagajo pri bralnih težavah … Otroci in starejši so ekipa, ki zmorejo vse!

Otrok in starejši prostovoljec sta lahko bralna dvojica več mesecev, skozi vse šolsko leto. Lahko se srečujeta v medgeneracijskem centru, po soglasju staršev in otroka lahko tudi na šoli ali kako drugače.

Učenci v drugem triletju osnovne šole
V tem obdobju je vključevanje celih skupin oz. razredov učencev že malo težje, ker je pouk organiziran z različnimi predmetnimi učitelji, učenke in učenci imajo več popoldanskih dejavnosti idr. Vendar še vedno lahko organiziramo skupine otrok, ki jih bo zanimalo tako branje kot srečanje s starejšimi. To so samostojni bralci, ki radi berejo drugim, obenem pa jim je to v bralno spodbudo (in osmišljen trening branja!), ali pa skupine, kot so knjižničarski krožek, skupina bralcev za bralno značko idr. Lahko pa tudi osnujete skupino otrok, ki želijo sodelovati s starejšimi.

V poštev pridejo vse zgoraj navedene dejavnosti – glede na želje in zanimanje otrok ter po presoji mentorjev-ic. Upoštevati morate tudi to, da taka srečanja ne bodo izvedljiva v času pouka in z vsemi učenkami in učenci.

Učenke in učence spodbujamo, da sami predlagajo knjige, ki jih želijo brati s starejšimi. Berejo jim lahko na srečanju v šoli ali v prostorih druženja za starejše. Na srečanja se v naprej pripravijo: izbirajo knjige, vadijo branje in si zamislijo, kako bi srečanje izvedli … koordinator-ica upošteva njihove predloge. Učenke in učenci raziskujejo, sodelujejo, načrtujejo, organizirajo … tudi kaj napišejo! Otroci si želijo starejšim pokazati, kaj radi berejo!

Pa vendar: tako otrokom kot starejšim je na skupnih srečanjih lahko zanimivo brati slovenske ljudske pravljice, Grimmove in Andersenove pravljice, pravljice Ele Peroci, Svetlane Makarovič; (kanonska) besedila osrednjih slovenskih ustvarjalcev, ki jih zagotovo poznajo tudi starejši, npr. Franceta Bevka, Leopolda Suhodolčana, Miška Kranjca idr.; poezija Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Ferija Lainščka idr.; slovenska naravna in kulturna dediščina; humorna besedila, šale in uganke.

Učenci naj povprašajo svoje stare starše in/ali bližnje starejše, kaj radi berejo oz. kaj so radi brali kot otroci, nato pa naj zberejo podatke in tudi knjige, če so še dostopne.

Starejše lahko poprosijo, če so pripravljeni posoditi svoje stare otroške knjige za začasno razstavo v šoli. Ob razstavi učenke in učenci pripravijo prireditev, na katero povabijo starejše, tedaj lahko izvedejo tudi skupno branje ali bralno delavnico. Morda bodo starejši te knjige celo želeli darovati učencem ali šolski knjižnici.

Mladi bralci s koordinatorjem/co obiščejo stanovalce doma starejših. Otroci izvedejo izbrani program: berejo, pojejo, se pogovarjajo s starejšimi, z nekaterimi lahko berejo v dvojicah, berejo nepokretnim starejšim. Za obisk doma starejših se moramo vedno vnaprej dogovoriti z osebjem v domu, učence pa naj vedno spremlja koordinator/ica. Otroke je treba opozoriti, da starejši morda ne bodo vsega slišali, da bo med prireditvijo kdo zadremal ali celo prosil, da ga odpeljejo z nje. Tudi starejšim v posteljah naj berejo samo tisti otroci, ki si tega želijo oz. imajo morda že nekaj izkušenj s svojimi babicami in dedki. Otroke je za obisk v domovih treba pripraviti!

Bralne obiske starejših v domovih načrtujte ob različnih priložnostih, praznikih idr., starejšim naj prinašajo toplino in otroško radost, otrokom pa naj bodo v bralno spodbudo in za krepitev medosebnih odnosov!

Učenci v tretjem triletju osnovne šole

Z učenci tretjega triletja lahko izvajamo enake dejavnosti kot z učenkami in učenci drugega triletja, le bolj poglobljeno in intenzivno!

Zanje so primerni tudi medgeneracijski pogovori o knjigah, za katere se skupine mladih in starejših bralcev vnaprej dogovorijo in si potem na srečanjih izmenjujejo vtise in mnenja (kot npr. v projektu medgeneracijskega branja https://www.bralnaznacka.si/sl/medgeneracijsko-branje/). Pri tem sodelujejo mladi bralci, ki se dejavnosti udeležujejo v svojem prostem času, in starejše iz lokalnih bralnih klubov starejših, ki običajno berejo v okviru splošne knjižnice, društva upokojencev ali medgeneracijskega centra. Za skupno branje izbirajo med mladinskimi (problemskimi) romani, spominsko literaturo, poučnim leposlovjem in poezijo. Skupino vodi koordinator/ica, ki člane spodbuja in organizira srečanja, sicer pa obliko srečanja prepusti udeležencem (le-ti jih obogatijo po svoje, npr. mladi z glasbo, starejši s piškoti idr.)
Več o priporočilih za medgeneracijsko branje v nadaljevanju.

Učenci in učenke v tretjem triletju bi bili morda lahko že dovolj stari, da lahko samostojno berejo starejšim v domovih starejših, tudi tistim v posteljah, nepokretnim in osebam z demenco v zaprtih oddelkih. Kljub temu naj se tudi ta branja vedno izvajajo v dogovoru z domskim osebjem. Še bolje je, če branje starejšim nepokretnim izvajata dva mlada bralca, ki izmenično glasno bereta in tako tudi drug drugega opogumljata. Bralno gradivo naj izbirajo starejši, če zmorejo povedati, sicer pa ljudske pravljice, spomine na otroštvo, poezijo, o slovenski naravni in kulturni dediščini, humorna besedila, šale in uganke.

Da bi mladi bralci bolje razumeli starejše in njihove težave, naj berejo knjige o tem in o njih pogovarjajo s svojimi mentorji. Glej seznam! Te knjige so tudi primerne za medgeneracijske skupine, kjer so mladi bralci in aktivni starejši, tudi še sami bralci.

Srednješolci, študenti
Za srednješolce in študente so najbolj primerni medgeneracijski pogovori o knjigah, za katere se skupine mladih in starejših bralcev vnaprej dogovorijo in si potem na srečanjih izmenjujejo vtise in mnenja (kot npr. v projektu medgeneracijskega branja https://www.bralnaznacka.si/sl/medgeneracijsko-branje/).

Srednješolke in srednješolci lahko glasno berejo in se pogovarjajo s starejšimi v domovih, tudi z nepokretnimi, z osebami z demenco na zaprtih oddelkih itd. Morda je to lahko del izbirnih vsebin, obvezne prakse dijakov srednjih šol medicinskih smeri ipd. Toda tudi oni vedno z vnaprejšnjimi dogovorom z osebjem!

Srednješolke in srednješolci bi najbrž lahko obiskovali starejše osamljene ljudi na njihovih domovih ter jim krajšali čas z glasnim branjem in pogovori. Toda to bo najbrž prijazno sprejeto in učinkovito le pri tistih starejših, ki si tega želijo, ki so (bili) sami bralci in ki jim morda knjižnica dostavlja knjige na dom idr. Za prvi obisk naj se vnaprej dogovorijo z osebo, ki starejšemu nudi pomoč na domu, s centrom za socialno pomoč ipd. Prvič naj vedno pridejo v spremstvu osebe, ki nudi pomoč, saj so starejši osamljeni ljudje bolj zadržani, bojijo se za svojo varnost … Starejšemu naj berejo tisto, kar si želi, sčasoma in po dogovoru morda tudi kaj po izboru mladih bralcev. To so lahko tudi novinarski prispevki iz časopisov, posebno iz tedenskih prilog, revij …

Aktivni starejši in tudi bralci
Odzovejo naj se na vabila in obiščejo otroke v vrtcu ali osnovni šoli: prilagodijo naj se pričakovanjem in prošnjam otrok oz. njihovih vzgojiteljev.

S seboj naj prinesejo svoje najljubše otroške knjige, ki jih lahko berejo otrokom. Lahko jih otrokom nato tudi podarijo. Po branju lahko izvedejo tudi kakšno dejavnost, ki jo želijo deliti z njimi: se pogovarjajo z otroki, jim pripovedujejo svoje spomine, jih naučijo pesem, z njimi izdelajo preprosto prstno lutko iz blaga ipd.

Starejši lahko povabijo otroke in njihove vzgojitelje na obisk v društvo upokojencev, medgeneracijski center, splošno knjižnico na skupno branje in druženje. V naprej se lahko dogovorijo, da bodo drug drugemu pokazali, kaj radi berejo oz. kaj so radi brali. (Starejši bodo najbrž otroke tudi malo pogostili, otroci jih bodo presenetili s svojimi izdelki.)
Starejši lahko prosijo šolsko knjižničarko, naj jih poveže s skupino mladih bralcev, ki bi želeli brati v medgeneracijski skupini in bi jim pomagali spoznati sodobne mladinske romane ipd. (Ni treba, da vse spodbude pridejo s strani mladih in njihovih vzgojiteljev!!!)

Tudi aktivni starejši lahko obiskujejo domove za starejše, na zaprtih oddelkih idr., da berejo starejšim, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo več sami brati. Aktivni starejši ne potrebujejo spremstva in izobraževanja, potrebujejo pa vnaprejen dogovor z osebjem doma!

Aktivni starejši bodo tudi lažje vstopili v stanovanja starejših, ki živijo sami in osamljeni. Aktivni starejši ljudje kot prostovoljci že tako veliko pomagajo onemoglim starejšim pri različnih opravilih in opravkih. Morda jim dodajo še branje?

Starejši, ki ne morejo več brati sami, nepokretni
Ti bodo zelo težko povedali, kaj bi želeli, da naj bi jim nekdo bral. Če niso bili nikoli bralci, morda tega niti ne bodo želeli. Poskusimo jim brati besedila, za katera pričakujemo, da so jih srečali v svojem otroštvu. Ne pričakujmo, da bodo razumeli in se želeli o prebranem pogovoriti, toda če se odzovejo z vprašanji in mnenji, jim odgovarjajmo, se pogovarjajmo in prilagodimo njihovemu odzivu. Lahko jim pokažemo in opisujemo ilustracije in fotografije, tudi kaj zapojemo.

Osebe z demenco ipd.
Dokazano je, da glasno branje – podobno kot glasba – blagodejno vpliva na počutje, tudi na počutje ljudi z demenco. Beremo jim umirjeno, toda kakovostno zvočno bogato besedilo. Izbiramo taka besedila, da so všeč bralcu, z upanjem, da bodo všeč tudi poslušalcu.
Branje starejšim, ki ne morejo več sami brati, je zelo podobno branju osebam z duševnimi boleznimi in tudi zelo majhnim otrokom, dojenčkom. Kdor jim glasno bere, pridobi izjemno izkušnjo, da je glasno branje res dejanje in dajanje ljubezni.

 

Priporočila za ustvarjanje medgeneracijskih bralnih skupin

Vsako skupino vodi koordinator-ica, ki bralce spodbuja k branju in organizira srečanja skupine. Pri tem dela po svojih zamislih, glede na želje in interese skupine.

Sestavo medgeneracijske skupine določi mentor oziroma koordinator. Termin srečanj lahko določijo člani skupine skupaj glede na razpoložljivi čas, vendar naj bo konstanten.

Število bralcev ni določeno oz. pomembno, prav tako ne število srečanj v letu (nekatere skupine se dobivajo enkrat tedensko, druge enkrat mesečno ali še redkeje).

Ob začetku bralnega leta koordinatorice in koordinatorji izberejo knjige iz predloženega seznama. Izbirajo naj med kakovostno literaturo, primerno za bralce vseh starostnih skupin, ki bodo v skupini. Lahko izbirajo med romani, poezijo, neleposlovnimi deli, za pogovor pa so lahko zanimivi tudi daljši novinarski prispevki.

Po koncu srečanja koordinator-ica pripravi poročilo, v katerem zapiše mnenje bralcev v skupini, kakšen zanimiv citat, kako so se ob branju in pogovoru počutili.

Ob koncu vsakega šolskega leta iz vseh prispelih poročil pripravimo končna poročila, iz katerih je poleg števila sodelujočih in števila prebranih knjig videti tudi, katere knjige so všeč bralcem, povzamemo njihova mnenja o knjigah, obenem pa tudi mnenja o pomenu branja in medgeneracijskega bralnega projekta; zberemo tudi poročila o oblikah srečanj in načinu dela, kolikor nam koordinatorji opišejo tudi to.