V spletnem časopisu za otroke Časoris so ob tragediji, ki se je zgodila v Grazu, opozorili, da je pomembno, da se tudi o takih stvareh odkrito pogovarjamo z otroki, saj otroci do informacij verjetno pridejo celo prej kot starši – če nikjer drugje na družbenih omrežjih, kjer informacije niso podane na njihovi starosti primeren način. Podali so naslednje napotke, kako z otroki govoriti o tem dogodku:
“Otroci vedo za smrt. Morda so videli povoženo muco ali jim je umrl kanarček. Lahko da so se zgodaj soočili z izgubo dedka ali babice. Ali pa so prizore smrti videli po televiziji. Kljub temu je njihovo dojemanje smrti preprosto in omejeno ter polno napačnih razumevanj. Prav zato jim moramo o smrti – kot tudi o nasilju – govoriti odrasli, ki jih imamo radi”, pravi urednica Sonja Merljak Zdovc.
V članku Kako govoriti o tragediji pravijo, da bi starši napravili vse, da bi otroke obvarovali pred vsem hudim, vendar to ni vedno možno niti smiselno, saj otroci marsikaj vedo in izvedo. Zato je bolje, da jim te novice na miren način sporočimo starši, kot da zanje izvedo na igrišču, v medijih, na družbenih omrežjih.
Predvsem je pomembno, da otrokom prisluhnemo in jim omogočimo, da povedo, kaj čutijo, in da vedo, da se k tej temi vedno lahko vrnejo, ko začutijo, da bi se radi o njej pogovarjali. Dopustiti jim moramo, da sami vodijo pogovor, da zastavljajo vprašanja in nanje skušamo odgovoriti tako, da bodo razumeli. Upoštevamo, koliko želijo vedeti in da jim ne vsiljujemo svojega razmišljanja
Poleg ustvarjanja pozitivnih družinskih odnosov pri preprečevanju pojavljanja nasilja pomaga tudi pogovor o tem, še preden se zgodi. Na ta način otroka seznanimo s strategijami, ki jih lahko uporabi, če bi se znašel v vlogi žrtve. Starši ga lahko naučimo odzivov, s katerimi lahko ohrani svoje meje na spoštljiv način (npr.: »Nehaj, to mi ni všeč.«). Z otrokom lahko tudi večkrat in na različne načine odigramo situacijo nasilja, da se bo znal v resnični stuaciji odzvati na umirjen, samozavesten način.
Več o tem, kako se z otroki pogovarjati o nasilju, kaj lahko vsi skupaj (tako otroci, starši kot tudi učitelji) naredimo, da do nasilja sploh ne bi več prišlo, si lahko preberete v Časorisu.
otroci, ki občutijo stisko, se lahko obrnejo tudi na TOM telefon: 116 111.
Povzeto po prispevkih:
- Kako govoriti o tragedijah: https://casoris.si/za-starse-in-ucitelje/kako-govoriti-o/kako-z-otroki-govoriti-o-tragedijah/
- Kako govoriti o nasilju: https://casoris.si/za-starse-in-ucitelje/kako-govoriti-o/kako-govoriti-o-nasilju/
- Miti in resnice o vrstniškem nasilju: https://casoris.si/za-starse-in-ucitelje/miti-in-resnice-o-vrstniskem-nasilju/
- Kako govoriti o empatiji in kako prepoznati znake nasilja: https://casoris.si/za-starse-in-ucitelje/kako-govoriti-o/kako-govoriti-o-empatiji-in-kako-prepoznati-znake-nasilja/
