Kako starši, ki ne poznajo novega jezika, prispevajo k uspešnejšemu razvoju otrokove dvojezične pismenosti?

V primerih, kjer starša ne poznata jezika, ki ga otrok usvaja v vrtcu ali šoli, je bolje odsvetovati glasno branje otroku v tem jeziku. Netočna izgovarjava pri branju in nesmiselna intonacija lahko otroka odvračata od poslušanja. Zaradi tega je bolje, da starši otroku berejo v jeziku, ki ga sami poznajo, in tako pri otroku razvijajo pozitivno motivacijo za branje nasploh. Otrok bo sam prenesel motivacijo za branje z enega jezika na drugega in s samostojnim branjem v drugem jeziku pozneje spoznaval njegovo besedišče in morfosintaktične značilnosti.

To pa še ne pomeni, da starši, ki ne poznajo otrokovega drugega jezika, nimajo orodij, s katerimi lahko otroka uspešnejše uvajajo v svet dvojezične pismenosti. Starši, ki novega jezika ne poznajo, lahko uporabljajo drugačno gradivo v tem jeziku, na primer televizijo, DVD-je, CD-je, radijske oddaje, (računalniške) didaktične igre in spletne strani. Dandanes imajo skoraj vsi otroci dostop do omenjenih medijev, ki včasih naletijo na celo vrsto predsodkov in negativnih mnenj. Ti mediji imajo lahko v primeru, da so odrasle osebe pozorne na vsebine, ki jih otroci izbirajo, zgolj pozitivne učinke. Tako lahko pride otrok v stik s knjižnim jezikom in s pravilno izgovarjavo novega jezika. Audiovizualni material ima zelo pomembno funkcijo pri razvijanju otrokovega razumevanja jezika in pri širjenju besedišča.

V današnji družbi se otroci kaj kmalu srečujejo tudi z računalnikom, prek katerega lahko poslušajo glasbo, gledajo animirane zgodbe, spoznavajo črke in igrajo didaktične igre tudi v jeziku, ki ga na novo usvajajo. Raziskave so pokazale, da otroci, ki se preskusijo v računalniških igrah, razvijejo tudi različne sposobnosti fleksibilnega mišljenja in sestavljanja zgodb. Spoznajo namreč, da svet besede ni vedno linearen, saj obstajajo fleksibilni prehodi, ki jih v tradicionalni tiskani knjigi ni. Računalnik zahteva drugačno vrsto interakcije z besedilom, saj ne gre zgolj za razbiranje besednega, temveč tudi slik, simbolov in ostalih znakov digitalnega sveta. Prek računalnika se torej lahko otrok vpeljuje tudi v svet mnogopismenosti.

Starši, ki ne obvladajo jezika, ki ga otrok usvaja, imajo na voljo tudi otroške gledališke igre in pravljične urice, ki jih prirejajo društva in knjižnice. Teritorialno sodelovanje vseh ustanov, društev, knjižnic, vrtcev in šol je torej izjemnega pomena tudi za otroke, ki šele stopajo v svet pismenosti v novem jeziku.

Avtorica: Tanja Colja

Link do publikacije Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju

Prvotno objavljeno na strani projekta Jezik-lingua

Zakladnica
S klikom do pravljice
Kaj bomo danes skupaj brali?
Skupaj na družinski izlet
Gremo v knjižnico
Priročniki in didaktična gradiva

DOGODKI

Projekt Medgeneracijsko branje letos že osmič

17. septembra 2021 - 25. junija 2022

Rastem s knjigo

2. novembra 2021 - 25. junija 2022

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021

Nagrajene knjige

previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content