»Mami, ti ne bereš dobro,« reče drugošolka svoji mami.
»Kako to misliš?« jo vpraša mama. Z deklico redno bere že od malih nog, kupuje ji knjige, skupaj obiskujeta knjižnico, vseskozi ji daje zgled, kako je branje lahko zabavno in poučno.
»Ker ne bereš hitro,« razloži deklica. »Učiteljica pravi, da je treba brati hitro, zato meri, koliko besed preberemo v eni minuti.«
Mama osuplo vpraša: »S štoparico?«
»Ja,« odgovori deklica. »Učiteljica pravi, da hitro branje pomeni dobro branje.«
Mama ne ve, kaj bi si mislila. Njena hčerka sicer bere tekoče in razume, kar prebere, a očitno to ni dovolj. Zdaj deklica pri vsakodnevnem bralnem treningu pogosto pogleduje na uro, skrbi jo, ali je že dovolj hitra. Njena nekdanja navdušenost nad zgodbami se umika občutku pritiska.
Ali hitro branje res pomeni dobro branje?
Mnogi starši se ob takšnih praksah v šolah sprašujejo, ali je poudarek na hitrosti branja res najboljša pot do dobrih bralnih navad. Branje ni le tehnična veščina – poudarek bi moral biti na razumevanju, povezovanju idej, razvijanju domišljije in predvsem v uživanju v zgodbah. Če otroku sporočamo, da je edina vrednost branja v hitrosti, lahko s tem izgubimo prav tisto, kar branje dejansko dela dragoceno – notranjo motivacijo za branje, ki ostane za vse življenje.
Otroci, ki se šele učijo branja, potrebujejo čas, da razvijejo tehniko, ki jim omogoča tekoče branje, in hkrati tudi razumevanje prebranega. Prehitro poudarjanje pomena hitrosti branja lahko pri otrocih vzbudi občutek neuspeha, še posebej pri tistih, ki so sicer na dobri poti, da postanejo dobri bralci, a potrebujejo več časa za razvoj te veščine.
Hitrost branja ni vedno povezana z boljšim razumevanjem. Otroci, ki berejo počasneje, si pogosto vzamejo čas za razmislek o prebranem, medtem ko tisti, ki hitijo, lahko preskočijo pomembne podrobnosti. Branje naj bi bilo usmerjeno v razumevanje in uživanje, ne zgolj v doseganje merljivih ciljev.
Kako motivirati otroka za branje?
Namesto, da bi otroka učili, da je hitro branje edini cilj, mu predvsem v domačem okolju pomagajmo razvijati ljubezen do branja:
- Izberimo zanimive knjige. Otroci se bodo bolj trudili brati, če jih bo vsebina pritegnila.
- Berimo skupaj. Branje v dvoje, izmenično glasno branje ali prebiranje zgodb pred spanjem, krepi vezi in motivacijo. Pa še prijetno je.
- Pohvalimo trud, ne le rezultat. Spodbujajmo otroka, ko se trudi prebrati težke besede ali dokončati knjigo.
- Postavljajmo vprašanja o vsebini. Namesto, da le merimo čas, se raje osredotočajmo na pogovor o zgodbi. S tem bo otrok razvijal razumevanje in kritično mišljenje.
Kako ravnati, če v razredu merijo hitrost branja?
Če je v razredu poudarek le na hitrosti branja, se starši lahko obrnejo na učitelja ali šolsko svetovalno službo in jih vprašajo o smiselnosti takšnih praks. Dobro je spomniti, da imajo otroci različen tempo razvoja in da ni univerzalnega pravila, kako hitro mora brati drugošolec.
Branje ni tekmovanje, ampak potovanje. Naj otroci to doživijo skozi zgodbe, ki jih navdušujejo, in skozi spodbudo, ki jih krepi v zaupanju vase.
