Kaj lahko starši naredimo, da bo naš otrok znal uporabljati medije?

Učenje medijske pismenosti ne poteka v obliki lekcij, niti tako da otrokom govorimo, kaj je prav in kaj narobe oziroma kaj smejo in česa ne smejo. Celoten proces učenja je bolj izmenjava mnenj in stališč do določene vsebine skozi postavljanje konkretnih vprašanj in podkrepitev mnenj s primeri.

S pomočjo medijske pismenosti se bo otrok naučil naslednjih veščin:

Mlajši otroci (predšolski otroci, prva triada)

  • Naučite jih prepoznavati reklame. Otroci do približno sedmega leta starosti ne razumejo “pravega namena” reklam (ideje, da jim nekdo skuša nekaj prodati). Pravzaprav so jim pogosto zelo všeč “predstave”, v katerih “nastopajo” njihove najljubše igrače ali hrana. Ko bodo na sporedu reklame, otroka začnite spraševati: O čem govori reklama? Kako to veš? Kaj ti je pri tem všeč? Kaj pa tebi sporoča reklama? Kako se ob tem počutiš?
  • Okrepite pogovor s primeri iz resničnega sveta. Naredite povezavo med pozitivnimi dejanji, ki se zgodijo v reklami, in resničnim življenjem. Ko vidite nekaj, kar vam je všeč (lik je koristen ali iznajdljiv), recite: “Lepo je, da je Marko pomagal Jožetu, kajne?”
  • Prepričajte se, da otroci razumejo, kaj gledajo. Otroci ne razumejo vedno, da so sporočila na zaslonu povezana z resničnim svetom, zato starši lahko izpostavite povezavo med dogajanjem na zaslonu z dogajanjem v resničnem svetu – namignite na to, kako se na zaslonu pojavljajo njemu znani ljudje, ki opravljajo neke njemu poznane dejavnosti, in postavljajte vprašanja, s katerimi preverjate, ali otroci razumejo, kaj vidijo.

 

Starejši otroci (druga triada)

  • Spodbujajte otroka, da globlje razmišlja o reklamah. Sprašujte ga o njegovem mnenju.
    • Izpostavite, kako proizvajalci uporabljajo priljubljene risane junake na embalažah izdelkov za otroke, da se ti bolje prodajajo. Otroke vprašajte, ali bi sami prej kupili nek izdelek, če bi bil na njih njihov najljubši junak.
    • Vprašajte jih, ali so prepričani, da določena reklama za hrano reklamira zdravo ali nezdravo hrano; naj naštejejo nekaj primerov, ki bodo podprli njihova mnenja.
    • Vprašajte jih, ali menijo, da izdelki v resničnem življenju delujejo enako kot v reklamah.
  • Pogovorite se o resničnih posledicah vedenja likov, ki nastopajo v filmih ali na televiziji. Kritični premislek o tem jim bo pomagal, da si ga ne bodo želeli posnemati ali da bi naredili nekaj, česar niso dobro premislili.
  • Zatrite stereotipe še preden se razplamtijo. Pri likih v filmih, na televiziji, v reklamah vedno skušajte izpostavljati njihove pozitivne, nestereotipne lastnosti (npr. princesa je pogumna; vodnik vlaka je prijazen; berač pomaga otroku).
  • Pogovarjajte se o tem, kako nastajajo televizijske oddaje in filmi. Lahko se pogovarjate tudi o različnih tehnikah, ki jih režiserji uporabljajo, da z njimi pripovedujejo zgodbo (npr. o različnih kotih postavitve kamere, svetlobnih tehnikah, uporabljenih rekvizitih ter celo o posnetkih od blizu in daleč). Vse to otrokom pomaga razumeti, kako se pripoveduje zgodba, da se pri gledalcu izzovejo različne reakcije in na ta način včasih tudi manipulirajo z občinstvom.

 

Najstniki in mladostniki (tretja triada in kasneje)

  • Sigurno si ne želite, da bi najstniki in mladostniki nekritično sprejemali vsa sporočila, ki jih prejmejo prek medijev, družbenih omrežij in drugih sodobnih komunikacijskih kanalov. Naj se naučijo samostojnega razmišljanja. Ob predvajanih vsebinah naj se sprašujejo:
    • Kdo je to naredil (podjetje, posameznik, komik, politik)? Kako veš?
    • Zakaj je to naredil (da bi nas informiral, ali da bi spremenil naše vedenje ali mišljenje, da bi nas nasmejal ali nas prepričal, da nekaj kupimo)? Zakaj tako misliš?
    • Kakšno je stališče ustvarjalca? Kako veš?
    • Komu je sporočilo namenjeno (otrokom, odraslim, puncam, fantom, ljudem, ki si delijo določeno zanimanje …)? Kako misliš, da bi to sporočilo sprejela različna občinstva?
    • Katere tehnike so uporabili, da so naredili sporočilo verjetno in da mu verjamemo (so vključili statistične podatke ali podatke, ki so jih pridobili od preverjenega vira, je dal izjavo kakšen strokovnjak, …). Zakaj tako misliš?
    • Katere podrobnosti so izpustili in zakaj? Je informacija uravnotežena ali predstavlja le en vidik dogodka? Ali bi potreboval več informacij, da bi lahko razumel sporočilo? Zakaj tako misliš?
    • Kako se počutiš ob tej novici/posnetku/dogodku? Misliš, da se tudi drugi tako počutijo? Ali misliš, da se kdo ne bi strinjal s tabo? Zakaj?
  • Pogovarjajte se o etičnih dilemah. V obdobju najstništva se otroci začnejo ukvarjati z oblikovanjem lastnih načel, po katerih želijo živeti. Karakterje, ki se v filmih ali na televiziji spopadajo z dilemo med sprejemljivim in napačnim vedenjem, lahko uporabimo za pogovor in razmišljanje o tem, kako bi sami ravnali v njihovi situaciji.
  • Pogovor o trženju filmov in televizije. Raziščite, kako produkcijske hiše uporabljajo različne metode za promocijo svojih oddaj, vključno z viralnimi posnetki, nastopi slavnih v poznonočnih oddajah, spletnimi kvizi in napovedniki. Vprašajte mladostnike in najstnike, zakaj nekatere oddaje uporabljajo določena mesta, na primer družabna omrežja, da bi pritegnili pozornost občinstva.

 

Povzeto po: Common sense media

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content